Ischia – Isola di Ponza, 27. julij 2016
Mestece Porto Ischia je upoštevajoč gromozanski turistični pogon na tem otoku še prav prijazno. Posebej prijazni so v marini in sicer tako uslužbenci na pomolih kot tudi šef, kjer sva opravila prijavo ter plačilo. To res ni majhno , 150 eur za noč, a taka je cena vseh marin standarda 6 in take so vse na teh otokih. Opraviva še jutranje nakupe, dotočiva vodo in nafto ter se malo po 10.uri odpraviva proti cca 45 nM oddaljenim Pondskim otokom.
Prvo uro naju spremlja severni veter, dvigneva glavno jadro. Čez kakšno uro se postavi južnik, kakšni dve uri ga je dovolj za jadranje v orci, a potem pade in potrebna je pomoč motorja. Do današnjega cilja je daleč, sidranja v temi v neznanem pa si tudi ne želiva. Po dobrih 20 miljah pustiva z leve južni del Pondskih otokov, otoka Ventotene in Sv. Štefan. Se pa vidi, da zapuščava priobalno carstvo motornih čolnov, na morju prevladujejo jadrnice. Veliko jih je, manjša flotilja zapušča Ventotene in pluje na Ischio, nekatere gredo očitno proti Sardiniji, spet druge proti Rimu…
Na sidrišče desno ob mestu Ponza sva priplula ob pol osmih. Še za dne sva mimo številnih čeri vplula na veliko sidrišče ob pestu Ponza. K sreči, kajti tako polnega sidrišča še nisem videla. Seveda se je našlo meto tudi za Altopo, varno sva zasidrala sredi družbe jadrnic praktično iz vse Evrope.
