Jadranje v Grčijo 2024, 1.del Rab(Supetarska Draga) – Ericousa (Jonsko morje), 11. -17.8.

Po dogodkov polni soboti v nedeljo, minuto pred osmo, odvežemo Altopo s pomola marine v Supetarski Dragi, ki je bila naš dom zadnja štiri leta, pomahamo prijateljem v slovo in krenemo na leto ali dve trajajoče jadranje po Grčiji. Za prvi del poti sta se nama pridružila stalna jadralska sodruga, Barbara in Dušan.

Kakšno uro plujemo v bonaci, potem se dvigne jugozahodnik, dvignemo jadra in zaplujemo skozi Kvarnerič. Vetra je dovolj, v prelivu med Škardo in Premudo ga je celo 18 vozlov. Z vetrom v polkrme letimo tudi preko 8 vozlov, kar je za transferno jadranje pravo razkošje. Piha vse do 8.h zvečer, ko smo že daleč vzdolž Dugega otoka. Odločimo se, da ne gremo direktno na Vis (skupaj preko 125 milj), ampak da naredimo spalni postanek. Možnosti je malo, odločimo se za zaliv Lojena na zunanji strani otoka Levrnaka. Tam vržemo sidro v popolni temi ob 11.h zvečer. Globina je 8 m, verige damo dobrih 30 metrov in dan zaključimo z uživaškim plavanjem pod zvezdami. V 15 urah smo prepluli 74 milj s povprečno hitrostjo 5 vz, od tega smo motorirali samo 7 ur.

Naslednje jutro dvignemo  sidro že 20 minut pred šesto. Nebo je jasno, brez oblačka, piha pa rahel burin, ki vabi jadra. Pogled na Mano v jutranjem soncu je drugačen od tistih, ki smo jih vajeni – ob sončnem zahodu. Današnji cilj – otok Vis – je 63 milj od nas,  okoli 12-14 ur neprekinjenega jadranja. Morje je presenetljivo prazno, takoj na začetku srečamo 2 jadrnici, ki prihajata po nočni plovbi z Visa, potem je še nekaj ribolovk kočaric, ki čistijo dno okoli Žirja. Potem nič, ni jadrnic in tudi ne jaht. Vidljivost je dobra, ampak nikjer nikogar. Sem kaj spregledal? Vojaške vaje? Na VHF kanal 16 vsaki dve uri opomnijo na reveža, ki je padel s križarke in ga še vedno iščejo. Tu blizu, okoli Jabuke. Tudi mi pozorno  gledamo v rahlo vzvalovano morje. Nič, hvala Bogu.

Veter okoli 11.h oslabi in okoli 13.h obrne na široko. Tam okoli 8-10 vozl0v  ga je za mirno laško orco. Veš čas smo v stiku z Nevenko in Damjanom z jadrnice Bela, našimi sosedi iz marine. Dogovorimo se, da se dobimo v Viški Luki. Zadnji dve uri minevata po polžje v bonaci in pripekajočem soncu.

Ob pol osmih poiščemo mesto za zasilno sidranje v nabito polni Luki. Boje, in ni jih malo, so vse zasedene, da o privezih ne govorimo. Bela je zasidrala malo stran od Češke vile, posadka pride na obisk, potem pa se tudi mi preselimo poleg Bele. Sidro vržemo na 13 m globine, krmo pa privežemo na obalo, ob drevo pred stavbo JK Vis. Klepet ob kozarčku cvička Antona okrona prelep jadranski dan na morju.

Naslednje jutro se posadka odpravi po nakupih, skiper pa z Damjanovo pomočjo poskuša ugotoviti, zakaj navigacijska lučka ne gori, saj zamenjava žarnice ni dala rezultata. Vzroka tudi on ni našel, je pa profesionalno uredil, da luči spet svetijo. Skrb manj na prihajajoči nočni plovbi. Hvala, Damjan. Skupaj pokosimo odlično rižoto z gamberi in se poslovimo od Bele, ki se vrača na Rab, mi pa  nadaljujemo plovbo proti Grčiji. Ob 10 vozlih severovzhodnika dvignemo in razvijemo vsa jadra, a veselje je bilo kratko. Ko pridemo mimo Stončice, veter ugasne in tako je bilo 72 Nm vse do jugovzodnega rta Mljeta, zaliva Saplunara, kjer smo se ob 4.h zjutraj, še v trdi temi za kratek čas zasidrali.

Nočna plovba ima poseben čar, še posebej, če je nebo polno zvezd in ga vsakih nekaj minut preseka sled utrinkov jasne avgustovska noči.

Jutro v zalivu Saplunara je božansko. Po plavanju, kavici in zajtrku na palubi krenemo proti Dubrovniku, kjer bomo dopolnili zalogo goriva. Južneje ob hrvaški obali črpalke ni več. Črpalka v Gružu je res majhna in komaj manevriramo. Samo ena gumenjak je pred nami, pa vseeno traja pol ure, da pridemo na vrsto.  Nadaljujemo pod dubrovniškimi zidinami, poskušamo sidrati ob Lokrumu, ne gre. Odmotoriramo naravnost proti današnjemu cilju, mestecu Cavtat. Sidro vržemo na istem mestu kot smo ga pred leti. Kopanje, počitek. Ko se malo skladi nameravamo na sprehod v staro mesto in na ogled Meštrovičevega mavzoleja.

Mimo pripelje čoln luške kapetanije. Prijazen mož nam pove, da sidranje stane 60 evrov. Pove tudi, kje lahko sidramo zastonj, kakšno dobro miljo od mesta in od obale! Ni čudno, da smo bili edina jadrnica na sidrišču! Cavtat res obožuje samo petične goste na velikih jahtah! In mi to nismo. Hitro sledi odločitev – v Grčijo gremo takoj in brez odlašanja.

V blagem SZ jadramo naravnost proti 170 milj oddaljenem otočku Othonoi, severno od Krfa,

Čakata nas dva dneva in dve noči neprekinjenega jadranja. Preko noči smo se organizirali po dva in dva v 4-urne straže. Prometa je malo, srečamo le eno križarko, ki preči kakšnih 300 m pred nami. Imamo 9 do 10 vozlov vetra v polkrmo, razvitemu jadru večji del časa pomaga tudi motor. Nebo je polno zvezd. Proti jutru pade rosa, ki pa jo jutranje sonce hitro posuši. Cel naslednji dan mine med kopanjem na odprtem morju, jadranjem in druženjem. Tik preden sonce zaide zapoje mlinček na ribiški palici, prvič letos. Iz morja potegnemo prelepo obarvano kilsko lampugo. Končno.

Druga noč se začne z vetrom v krmo. V blagih cik-cakih se izogibamo črnogorskim in albanskim ozemeljskih vodami. Okoli druge ure zjutraj veter nenapovedano ojača na 15 vz. Dvignejo se prvi valovi. Okoli nas pa vse polno križark, trajektov in tovornih ladij. Potrebna je stalna pozornost. Narediti skrajšavo glavnega jadra iz poje, pri 20 vz. vetra, v popolni temi in valovih ni čisto enostavno. Uspelo nam je. Kakšne pol ure je kazalo, da bo skrajšava dovolj, potem pa je veter narastel na 25 vz in več. Posledično tudi valovi. Sledi manever snemanja jadra v temi in ob poskakujoči barki. Seveda imamo vsi reševalne jopiče, Dušan, ki mora do jambora, pa je tudi zavarovan z vrvjo. Ko nam manever uspe, si res oddahnemo.

Nekaj časa plujemo na motor, potem pa z  na pol izvlečeno genovo jahamo valove, veš čas v nevarnosti, da nas več kot meterski valovi okopljejo v kokpitu. Adrenalina za cel dopust. Komaj čakamo, da napoči dan. Okoli 8.h zjutraj veter malo pojenja, kasneje izginejo tudi visoki valovi. Le veter piha naravnost v krmo, zato se premikamo počasi. 10 Nm pred ciljem, otočkom Ericouso, jadro zvijemo in se zadnji dve uri zaspani in pomečkani odpeljemo na motor. Nekaj minut pred 10 uro (11 po naše), spustimo sidro na 7 m globine na dobro zasedenem sidrišču. Za nami je 190 Nm plovbe v 40 urah, iz Raba pa že preko 400 Nm v 5 dneh in pol. Končno Ionsko morje, Končno spet Grčija.