Olbia – Golfo di Arancia, 10. avgust 2016

Mesto res ni lepo, so pa zato ljudje res zelo prijazni. Skiper je v dobro založeni navtični trgovini našel nov koloturnik sidrnika. Starega in dotrajanega sva zamenjala sicer že na tej poti in to na Ischii, a je zdržal le do Pondskih otokov , torej do naslednjega dvigovanja sidrne verige. Poleg koleščka iz teflona je bil na voljo še pravi vložek, oboje skupaj je bilo toliko kot zanič kolešček na Ischiji. Pri montaži pa se je zgodila nerodnost, da je ob premočnem udarcu s kladivom sidrnik odletel v morje . In to v 4.5 m globoko pristaniško brozgo, kjer se že dva metra pod gladilo morja že ne vidi več nič. Andrej se je nekajkrak poskusil sam potopiti in poskusil poiskati sidrnk , a neuspešno. Po dobro ohlajenem šnopčku za razkužilo in živce, se je podal nazaj v navtično trgovino. Rezervni sidrnik bi se dal dobiti v 100 km oddaljenem Cagliariju, a so še druge rešitve . In zabrneli so telefoni…lastnik trgovine je poklical sosednji turistični urad, tam so povedali, da je 100 m naprej potapljaški klub… tam so povedali, d aimajo koncesijo za potapljanje le trije potapljači …in spet so zabrneli telefoni, Čez dobro uro pride potapljač s koncesijo, po 10 minutah iskanja dvigne presneti sidrnik, spije hladno pivo in odkloni plačilo ! Potem pa še pregleda Andrejev nov komplet za male potope, ga zmontira in predlaga, da gre v bližnjo potapljaški klub napolnit jeklenko s kisikom. Tudi to je naredil za hvala lepa! Andrej se je vrnil na barko po steklenico dobrega viskija za potapljača in buteljko refoška za ekipo potapljačev, ki ga je našla in priklicala. To so hvala bogu sprejeli. Sardinijci so res neverjetni, malo govorilo, na videz so precej zadržani, a ti brez besed naredijo, za kar jih prosiš in se pri tem zelo angažirajo.

Po zgoraj opisani dogodivščini s sidrnikom sta se Andrej in Zala ponovno lotila montaž novega koloturnika, tokrat so bili vsi deli privezani. Iz Olbie smo zato odpluli šele po 13.uri. Naš današnji cilj je bil ponovno Golf odi Arancia, tokrat oddaljen le še 8,5 milj. Po hudih jutranjih stresih smo si privoščili miren večer in naši Zali najljubšo jed , škampe na buzaro s svežimi in domačimi širokimi rezanci. Res so bili dobri ! Da o Šturmovem Vigredniku, ki po mojem mnenju odlično sodi zraven, ne govorimo!