Udeležili smo se 25. spominskega plova za pokal Pie in Pina Mlakarja
Počasi urejamo vtise (in fotografije ) z naše prve regate po petih letih -25. spominskega plova za pokal Pie in Pina Mlakarja – sijoči nasmehi s podelitve pokalov sicer povedo skoraj vse.
No skoraj vse: še dan pred regato smo namreč neuspešno poskušali napeljati na jambor novo dvižnico za genaker. Skiper je potem našel nadomestno rešitev – genaker smo dvignili kar z gondoljerjem. Na poti z Raba na Lošinj smo tako le razvili naš genaker, ki je bil pet let varno pospravljen v skladiščni kabini. Miha in Zala pri tem nista imela nikakršnih težav, vse je šlo kot mora.
Regatno polje nas je pričakalo z razmerami, ki so tipične za to regato – šibki vetrovi in stalno ugibanje, kam bo tokrat padla senca Televrina in njeno brezveterje. Izkušnje našega skiperja so bile tu odločilne, konec koncev je to že naše 12. jadranje na tej regati. Udeležili smo se namreč prav vseh regat od leta 2006 do vključno 2016, ko sva tik za tem z Andrejem izplula iz Jadrana.
Smo še za te stvari? »Po letih najstarejši skiper?«, se je spraševal Andrej pred startom. A pokazalo se je, da smo še kako za te stvari. Smo tudi izrazito družinska posadka z najmlajšo povprečno starostjo in ( že kar nekaj let) najmlajšo jadralko- našo Zalo. V skupno dvanajstih udeležbah na tej regati smo bili trikrat prvi , kar nekajkrat tudi drugi in tretji. A tokratno drugo mesto ima posebno veljavo – potrditev, da še znamo regatirati in konec koncev, da se nam še ljubi.
Iskrene čestitke zmagovalni posadki Z jadrnice Essenca, res so razred zase. Več o rezultatih regate na spletni strani JK Novo mesto http://www.jadralniklub-nm.si/si/prispevki/detajl/?id=898
