Roccella Ionica – La Castella, 48,3 nm, 12. in 13. julij 2020
Danes nas čaka prečenje zloglasnega zaliva Golfo di Squillace, ki ima med italijanskimi jadralci posebno spoštovanje, da ne rečem, celo malo strahu. Na to naju je že pred časom opozoril prijatelj Patrizio iz Cagliarija. Upravičeno. Poznan je po močnih vetrovih, ki pihajo v vse smeri iz zaliva. Po definiciji vedno presegajo napoved in razmere v okolici .
Tako je bilo tudi tokrat. Z jadranjem smo začeli zgodaj, že ob 6.uri. Takoj, ko smo izpluli iz marine in dvignili jadra, so nas presenetili 3 refuli burina. Vse v redu, še znamo. Potem je veter počasi ugasnil in sledili sta 2 uri motoriranja v bonaci in vpluli smo na prečenje zaliva. Skiper se zahvali Eolu in gre počivat a le za kratek čas. Kar naenkrat Altopo poleti in 15 vz v orco. Jadri hitro skrajšamo na 1.skrajšavo, razbijamo valove, ki zmanjšujejo hitrost. Le med 5 in 6 vz zmoremo, ampak občutek je pravi. Kot včasih na regatah!
Veter se je potem počasi pomikal v laško orco in okrepil na 20 do 22 vz, jadra smo še skrajšali na 2. skrajšavo. Brez težav, »posadka deluje kot urca«, naju je pohvalil skiper. Valovi prihajajo vse bolj z boka, veter tudi. Gremo, instrument kasneje pokaže hitrost 8,5 vz in največ vetra 25,4 vz. Le od daleč vidimo dve jadrnici, ki sta po kurzu sodeč na direktni poti v Grčijo. Ob koncu prečenja je veter malo oslabel in pihal v pol krme, nato pa kar na hitro ugasnil, tako da smo zadnjo uro premotorirali.
Marina v La Castelli se ne javlja na klice, v peljarju iz leta 2015 piše, da ne sprejema plovil z več kot 2 m greza. Altopo jih ima 2,15, zato si nismo upali vpluti, za vzhodnim rtom mesta poiščemo mesto za sidranje na 4 m globine. Sidro se dobro vkoplje v pesek.
Za naslednje dva dneva je bil napovedan močnejši severnik in tokrat je bila napoved točna. Sidrišče je dobro in ob precejšnjem guganju smo tu prevedrili še en dan v upanju, da se veter vsaj malo poleže.