La Castella – Capo Colonna – Galipoli, 103,8 nm, 14. in 15. julij 2020

Jadralci imamo kar naprej opraviti z vetrom. Pravijo, da so samo ti vrste vetra – premočan, preslaboten in iz napačne smeri. Včeraj smo preživeli cel dan na sidru pred La Castello in čakali, da se severnik, ki v zavetju obale dosega 30 vz, umiri. Ker ni bilo valov, nas tudi ni skrbelo – sidro je dobro držalo, vseeno pa si nismo upali z dingijem na obalo. Popoldne drugega dne se je veter končno malo unesel, dvignili smo sidro in se usmerili proti rtu Capo Rizzuto. Na obali vsepovsod elektro vetrnjače, to že veliko pove, podplat italijanskega škornja med jadranskim in ionskim morjem je vedno vetroven. Ko pridemo okoli rta pa veter naravnost v nos. Že prve orce so pokazale, da imamo tudi močan protitok, saj se smer plovbe po obratu spremeni za 90 st., sled plovbe izkazuje le dobrih 60 st. .

Prvotni načrt plovbe do mesta Crotone smo opustili. Zasidrali smo se se za rtom Colonna, pojedli kosilo in se razplavali, potem pa se odpravili na 80 nm (154 km za kopnjane) dolgo prečenje Tarantskega zaliva. Pluli smo celo noč in se izmenjevali na 2 urnih stražah. Že ob 10h zvečer veter je veter ugasni in se do jutra ni vrnil. Med plovbo opazimo, da nam je ugasnila zelena pozicijska luč. Zamenjava žarnice ne pomaga, več pa ponoči med plovbo ni mogoče naredit. Zala med svojo stražo sliši dihanje delfinov. Pentica deluje brez težav, le malo počasnejši smo zaradi obrasle propele. Zloglasni Tarantski zaliv smo tudi tokrat prepluli brez težav.

Ob 8.30h smo se privezali na bencinski črpalki marine BleuSalento v Gallipoliju. Mesto že poznava, pred 4 leti sva ga obiskala z Barbaro, Dušanom in Klemnom. Še vedno je očarljivo in zanimivo ter kljub koroni  polno turistov. Mnogi nosijo maske tudi na prostem, v zaprtih prostorih pa obvezno vsi. Italijanov se je izkušnja s koronavirusom očitno bolj prijela, kot se je nas naša. Danes imamo končno priložnost za spodobno večerjo v čast mojega rojstnega dneva. Najdemo prijetno restavracijo na mestnem obzidju z dobro hrano in izbiro lokalnih vin. Prvič po daljšem času pijeva odlični Vermentino, ki ga potem najdeva tudi v eni od vinotek v mestu.

Ob pol dveh zjutraj nas zbudijo sunki vetra in bliskanje severno od nas. Barko hitro pripravimo na nevihto, ki pa se je odpeljala severno od nas.