Gallipoli – St.Maria di Leuca, 28,9 nm, 16.julij 2020

Gallipoli je poln malih trgovinic z lokalnimi specialitetami in predvsem vini, ima tudi dobro založeno tržnico z ribami, zato sva se takoj zjutraj napotila po nakupih hrane. Ladijske shrambe sva ponovno dodobra napolnila s testeninami, vini, pa z zelenjavo in seveda več vrstami paradižnikov, ki so tu res dobri. V ribarnici pa so me premagali sveži škampi, ob ceni sem zamižala na obe očesi (45 eur kg).

Izplutje iz marine ni bilo enostavno, na pomol nas je pritiskalo kakšnih 12 vz vetra, prostora pred Altopom in za njim pa je bilo malo. Bočni privez na desni bok – takšna je bilo navodilo marinerotov, je bil očitno slaba ideja. Skiperji že vejo, zakaj. Ob pomoči posadke sosednje barke smo se po več poskusih počasi le odlepili od pomola in izpluli iz marine.

Ko smo prišli okoli mestnega jedra, nas je pričakalo 10-12 vz vetra v polkrme. Razvili smo genovo in se prepustili tišini in užitku uživaškega jadranja z vetrom, ki ga na tej poti nismo velikokrat deležni. Nad kopnim se je napovedovala nevihta, zato smo se od obale oddaljili malo več, kot je to običajno in tudi na zastavice z ribiškimi mrežami ni bilo potrebno paziti tako pozorno kot sicer.

Kakšni dve uri pred ciljem je veter spet usahnil. Po posegu potapljača, ki nam je v Gallipoliju za 50 Eur očistil propelo, deluje motor tišje in bolj učinkovito, očitno dobro naložen denar.

V marini St.Maria di Leuca, smo se tako kot pred 4 leti, privezali na tranzitni pomol. V marini se na radijske klice na oglašajo, kasneje slišimo, da sprejemajo le vnaprej rezervirana plovila in da so polni. Tam je že privezana ena grška jadrnica, ki je sicer malo čudna, odprta in brez zastavic. Ampak na morju srečaš vse, smo si mislili in si privoščili večerjo s škampi, napo pa sva se z Andrejem odpravila po znamenitih stopnicah do svetilnika in romarske cerkve. Kmalu zatem pokliče Zala, da sta prišla dva obalna stražarja in zahtevala, da se umaknemo s pomola. Andrej se vrne v mesto in odpravi na Guardio Costiero. Dva možaka mu prijazno razložita, da to ni več tranzitni pomol, temveč pomol za hranjenje zaplenjenih bark. Teh je zaradi tihotapljenja – migrantov in cigaret vse več. Prijazna beseda da podobno in na koncu se dogovori, da lahko ostanemo preko noči, le pred 9-o, ko pride šef u službo, nas ne smejo več videti. Noč je bila sicer mirna, popestrili pa so jo komarji, ki jih letos še nismo imeli.