Četrtek, 26.julij 2018, Ponza
Po jutranjemu kopanju presidramo v sosedni zaliv, ki vabi z belo plažo in špiljami. Danes je kuhinjo prevzela mlada posadka – za zajtrk so bile palačinke iz čokoladnega mleka (navadnega je zmanjkalo) in z odlično ribezovo marmelado a la Kastrevc, kuharica je bila Zala. Za kosilo pa sta poskrbela Adam in David – prilegle so se študentske špagete bolonez.
Po kosilu sledi počasna plovba ob slikovitih klifih do sidrišča tik pred mestom Ponza. Najprej se na obalo odpravi nakupovalna posadka in napolni ladijske zaloge hrane. Nepogrešljivi David potem vse to odpelje na barko in pripelje še Zalo in Adama. Moški del ekipe gre na ogled Ponze, ženski pa prav počasi po nakupovalni ulici …. Večer zaključimo z večerjo v prijetni piceriji in seniorja se dava prijazno odpeljati na barko, mladi pa v raziskovanje nočnega življenja na Ponzi.
Na Ponzi sva bila pred dvemi leti, a slikovito mesto in beli klifi otoka so nas očarali kot prvič. Ponza je vsekakor cilj, kamor si želiva še priti. Ima tri zelo lepa sidrišča, dostop do mesta s pomožnim čolnom pa je precej dolg, saj v mestnem zalivu ni dovoljeno sidrati. A ob večernih tranferjih na obalo opaziva, da to ne drži povsem, kar nekaj jadrnic si je po odhodu zadnjega trajekta poiskalo sidrišče tik pred mestno plažo. Opazila sva tudi tri nove pontone z muringi ter vodo in elektriko, ki jih pred dvemi leti ni bilo. To si velja zapomniti.
