Alghero – Bosa, 3.8.; 22,1 NM

Dan se z jutrom lovi pravi stari rek in mi se tega držimo ! Včerajšnji večer v Algheru nama je znova potrdil, da je to mesto, kamor se bova še vračala. Počutiš se resnično dobrodošlega, vsi so prijazni, ravno prav veliko, ravno prav polno obiskovalcev, simpatične male ulice ….

Glavni razlog za zgodnje vstajanje je bila velika ribarnica tik ob marini in tržnica ob starem mestnem obzidju. Začenja se najino desetdnevno jadranje s prijateljema Tino in Acom , ki je vedno polno kulinaričnih presežkov…

Da bo šlo tokrat zares se je pokazalo že kar takoj, Aco namreč ni mogel  mimo simpatične Marie, ki je prodajala živo ulovljene ogromne murene. Z veliko besed in še več gestami sta se hitro sporazumela, katera je prava in kaj se naredim iz nje… Po tem smo se podali še na tržnico, nazaj grede na obvezen kapučino in sardinijski mirto… Nedaleč od tržnice smo se posegli za mize v prijazni senci na ulici, postregel nas je gospod, ki sicer ni bil videti kot pravi natakar, a kavica je bila odlična. Izkazalo se je, da je knjižničar v njihovi javni knjižnici, ki ima tudi mali šank in tri mizice zunaj, s katerimi privablja obiskovalce…

Izpluli smo ob pol enih in malo na veter ter veliko na motor po dobrih štirih urah vrgli sidro v zalivu severno od mesta Bosa, na do sedaj najlepšem sidrišču na vsem potovanju. Stene iz smagno zelenega malahita in belega plovca. Morje čisto in globoko. Na vse to pa kuhinja a la Aco: odlična ribja juha in božansko ocvrti kotleti morene.