Zaliv Teulera (Mahon) – Puerto de Addaya, 17.7.; 14,0 NM

Zajtrk na palubi zmoti kontrola pristaniške uprave, ki popiše vse barke na sidrišču. Soseda Francoze opozori, da so tu že več kot tri dni, kar ni dovoljeno. Izpljujejo, midva pa takoj za njimi, za naslednje tri dni so napovedani blagi JV vetrovi in imava možnost, da si ogledava tudi vzhodno in vsaj del severne obale Menorce.

Ta del otoka je precej drugačen, slikovite klife južne obale zamenjajo temne, skoraj črne in od viharjev razbrazdane neprijazne stene. Jadrnic in tudi motornih čolnov je malo, naselij pa skorajda ni. V vsem tem delu sva videla eno samo plažo, pa še ta je bila s črno mivko. Cilj te etape je bilo sidrišče v globokem zalivu Cale de Addaya. Ko sva takoj izza SV rta otoka, slikovitega Cap  Favaritx-a vplula v ta plitev zaliv, se odprejo pogledi na res drugačno severno Menorco: nizke obale z globokimi zalivi, ki se končujejo z močvirji mešane sladko slane vode.

Sidrišče pred mestecem Puerto de Addaya je prijazno in predvsem dobro zaščiteno pred vetrovi, sidro v globokem mulju dobro drži, le za kopanje pa te vode niso primerne.

Dolg večerni sprehod je bil zelo zanimiv: kot bi se znašla v mestu na jugu Anglije, le klima in pokrajina je malce drugačna. To mestece je namreč skoraj v celoti angleško, tu očitno že desetletja bivajo predvsem seniorji, zdaj poleti pa tudi njihovi otroci in vnuki. V simpatični lokalni gostilni sva kljub zgodnji uri komaj dobila mizo, vse so bila namreč vnaprej rezervirane. Gostje so bili samo Angleži, očitno se jim ne da kuhati….ali pa so cene v Španijo toliko ugodnejše in hrana boljša kot doma.