Sotogrande – Gibraltar, marina Alcaidesa – La Linea, 9. in 10.junij 2017,15,4 NM
Dan D bi se lahko reklo ! Dan najinega končnega cilja, točka, ko bo Altopo najdlje na zahodu. Iz marine Sotogrande odplujeva z mešanimi občutki, jaz bi se še vrnila, Andrej pa bi ob povratku raje izbral še kakšno drugo….
V brezvetrju motorirava ob obali , ki smo jo januarja že prevozili po kopnem. In poskušava poiskati zaliv, kjer smo prenočevali in večerjali v restavraciji na plaži. Večerja je bila odlična, vino tudi, le ko sem se slučajno skozi okno zazrla v precej trdo temo proti morju, sem na drugi strani zagledala kravo! Kar nekaj prepričevanja je bilo potrebno, da je to kravo videl tudi Andrej in ko smo potem šli ven, smo videli nesrečnega kmeta, ki je sredi trde teme zbiral pobeglo čredo na mivki med morjem in apartmajskih naseljem ! Kakorkoli, našla sva tudi z morja lokacijo tega nenavadnega dogodka !
Precej hitro sva potem prispela do Gibraltarske skale in jo počasi obplula precej od blizu, poskušala sva najti poti, po katerih smo se januarja povzpeli na vrh. Kar naenkrat sva se znašla na znamenitem rtu Evropa ob svetilniku, za katerim stoji ob starem katoliškem svetišču snežno bela in precej nova mošeja ! Lep in pomenljiv južni vhod v Evropo ! To je največja mošeja v nemuslimanskih krajih in najbolj južna mošeja v Evropi ! Zgradili so jo z donacijo saudskih kraljev leta 1997 kot simbol miru in sodelovanja med tema dvema verami in je ena največjih in najdražjih mošej v Evropi. V današnjih razmerah res premisleka vredno.
Med gostim prometom čolnov in zasidranimi tovornimi ladjami sva se počasi približevala končnemu cilju, marini Alcaidesa v španskem obmejnem mestu La Linea.
Seveda sva proti večeru ponovno od pešačila čez znamenito letališče in čez mejni prehod do starega centra mesta Gibraltar. Letos že drugič ! Tokrat sva tvegala in šla tudi na večerjo v lokal z angleško hrano. Bilo je dobro, hrana in pivo seveda. Zanimivo je bilo opazovati tudi večerni utrip tega mesta. V nasprotju z drugimi turističnimi mesti se Gibraltar zvečer praktično izprazni, na ulicah in v redkih odprtih lokalih ostanejo le domačini.
Gibraltarska skala se je že ponoči odela v nizke oblake in zjutraj je nad prelivom kraljevala tu menda zelo pogosta megla. Danes ne bo prečenenja preliva, vidljivost je zelo slaba in to želiva podoživeti v lepšem vremenu. Dan počitka izkoristiva za pravo sobotno čiščenje barke in prvo veliko žehto. Proti večeru se odpraviva na sprehod do centra mesta La Linea . Kljub temu, da je to moderno mesto, ki je v bistvu v funkciji obmejnega prometa z Gibraltarjem, se ljudje tudi tu zbirajo na trgu pred cerkvijo. Prav zanimivo jih je bilo opazovati in prijetno posedeti med njimi.
Po večerji sva povabila na kozarček vina najinega soseda, Angleža Davida, ki na 40 čeveljski dvojambornici znamke Halberg Rassy pluje podobno pot kot midva, le da on namerava prezimiti bolj vzhodno, na Siciliji ali v Grčiji. Razvil se je prav prijeten klepet, seveda obarval z rezultati zadnjih volitev v Angliji in Brexit-tom. David je eden izmed tistih, ki benti nad odločitvijo večine v Angliji in bo imel ob morebitni izpeljavi te namere nemalo težav. Pred 15.timi leti, torej še pred recesijo, je prodal svoj delež v podjetju in od tedaj pluje. Ter ne dela nič, sem ter tja, ko mu je dolgčas, vodi nekaj zahtevnejših tečajev iz navigacije.
