Porto Corallo – Capo San Lorenzo, 3. avgust 2016

Najino tridnevno bivanje v tej marini je bilo prav prijetno. Kljub velikosti ob načrtovanju je to prava klubska marina, kjer se praviloma vsi poznajo, osebje je zelo prijazno in očitno tu prevladujejo jadralci z malo starejšimi plovili. Veliko se namreč popravlja, renovira, modruje ob večerih… Jadrnice so od vsepovsod, prevladujejo italijanske, veliko je francoskih, so pa tudi nemške, avstrijske, nizozemske, belgijske. Mala trgovina v kampu poleg in dve restavraciji čisto zadoščata, do malega mesta v okolici vozi lokalni avtobus, na voljo so tudi kolesa. Obala za kopanje pa je tik za valobranom…in da ne pozabim najpomembnejšega , imajo dober internet po ugodni ceni, za tri dni dela na dveh računalnikih sva dala 5 eur.

Zala se s poti redno javlja in vse kaže, da bosta prispeli v marino, tako kot sta načrtovali. In res, malo po 16.uri ju Andrej pričaka na avtobusni postaji. Potovali sta zelo »študentsko« , iz Novega mesta sta krenili v nedeljo zvečer, skupaj sta imeli 11 različnih prevoznikov… Tudi sprejem je bil zelo študentski, krepko kosilo z veliko solate sta si zaželeli….

Iz marine smo odpluli ob pol šestih, naš današnji cilj je le dobrih pet milj oddaljeno sidrišče za rtom Capo san Lorenzo. Začenja se naša sardinijska pustolovščina ! Sidrali smo na 6m in to dobrih 300 m stran od obale, vetra je bilo za dobrih 10 vozlov in skuper tudi to noč ni prav mirno spal. A marine imamo za nekaj časa dosti. Pogrešamo skok v vodo direktno z barke in večerni klepet v kokpitu z pogledom na morje, morje, morje…

Dodaj odgovor