Lesbos Sigri

15. do 17. maj 2026

Po napornem četrtkovem prečenju z Efstratiosa do Lesbosa smo vsi potrebni počitka. Barbara in Dušan se odločita, da gresta že v petek popoldan do Mytileneja, kjer imata v soboto zjutraj letalo. Povabita naju na čudovito ribje kosilo v restavracijo Cavo doro. Bila sta čudovita sojadralca, kot vedno. V 14 dneh smo skupaj naredili dolgo pot in videli ter doživeli veliko zanimivega.

Odločiva se, da v Sigriju počakava do ponedeljka. V soboto bo pihal močan južni veter, krepko preko 30 vz v sunkih, Sigri pa ima idealno zaščito za ta, pa tudi za vse druge vetrove. Pod večer naj bi padlo še nekaj dežja.

Na pomolu se namanajprej pridruži Turek z Bavario 35 match imenovano Meltemi, kasneje pa še irski par na katamaranu z imenom Dubh Linn. Marsikaj zanimivega si imamo povedati.

V nedeljo je vreme spet OK. Sosedje odplujejo, midva si privoščiva še dan počitka. S tikovim oljem premaževa krov, pošijeva lazy bag. Po zajtrku in kavici greva na ogled Muzeja okamnelega gozda. Celoten Lesbos je pred 20 milijoni let doživel vulkanski izbruh, ki je s pepelom zasul cele gozdove. Drevje pod pepelom je s časom okamenelo. Prav v Sigriju in okolici so ta drevesa, oz kamnita debla najlepše ohranjena, tudi v stoječem stanju. Vstopnina je 10 eur in po najinem mnenju je ogled vreden tega denarja.

Na kosilo greva spet v Cavo doro. Vrhunsko spečena arbuna s solato in pol litra vina, dobrih 40 evrov.

Popoldan v luko vpluje Amel 50 pod bolgarsko zastavo. Na krovu samo starejši gospod Vladimir. Pomagam mu privezati barko. Pri tem je malo neroden in se opraviči, češ tako je to, ko prideš čez 70. Videti je, da se malo težje giblje, ampak za solo jadranje pri teh letih s tako veliko jadrnico brez bow thrusterja pa moraš imeti jajca. Gre naprej na Chios, morda se še vidimo.

Še ouzo na ledu, potem pa na pisanje dnevnika in bloga. Jutri greva naprej.