Merzamemi – Siracuse , 7.julij 2020
Danes sva izplula bolj zgodaj, do mesta Siracuse imava dobrih 24 milj, tam morava biti – privezana na mestno rivo – ob petih, ko se nama pridruži hči Zala. Obeta se nama »bonaca v vseh smereh« in ker poznam skiperja, se ne bo zlepa vdal in vžgal motorja. Počasi se tako premikava čez zaliv, se vmes tudi kopava in opazujeva pobočje gore Avola. Na njem je lepo videti mesto Noto, ki smo ga prehodili lansko pomlad. Je eno treh znanih baročnih mest JV delu Sicilije ( Noto, Modica in Ragusa), ki so obvezno na seznamu »to moraš videti«, če greš na Sicilijo. Noto nam je ostal v posebnem spominu, ker smo poiskali in si ogledali tudi mesto Noto Antica. Gre za ruševine zgodnje srednjeveškega mesta Noto, ki smo jih dosegli po hudih peripetijah po ozkih cestah, saj leži visoko v pogorju gore Avola. Ogled ostankov ruševin je težko odtehtal trud, da smo prišli do njih. Šele kasneje sem izvedela, da so imela vsa ta tri znamenita mesta svoja stara jedra visoko v gorah, na ta način so se varovala pred napadi Saracenov in gusarjev. Njihovi prebivalci so se preselili nižje in bližje morja šele v času baroka in svoja mesta z izdatno pomočjo Aragoncev in ostale krščanske Evrope zgradili na novo. So pa od domačinov, ki so preživeli obdobja arabske nadvlade prevzeli nekatere stvari: umno gospodarjenje z vodo, ki jim je omogočilo namakanje rodovitnih polj in nasade agrumov.
