Petek, 3.avgust 2018, Agripoli

Navsezgodaj morava barko predsidrati, na pomol prihaja večja barka. Premakneva se že globje v zaliv in globinomer na trenutek pokaže že 2,2 m. Na sidrišču se nam pridružita še dve barki, tudi prazna mesta na tranzitnem pomolu se polnijo. Kljub temu se prestaviva nanj šele po kosilu, saj želiva dobro izkoristiti teh 24 ur gratis priveza – tudi za jutru je še napovedan dež.

Agripoli je zanimivo mesto – stari del je stisnjen na strm polotok, novi pa se bahavo širi v ravnino ob pristanišču. Mesto so naselili stari Grki v 6. stoletju p.K. in od takrat nosi svoje ime ( Acropolis), meščani so v stoletjih nenehnih nevarnosti utrjevali svoje obzidje ter živeli na zelo majhnem prostoru, staro mesto je zlo lepo ohranjeno in živo –ljudje še vedno živijo v zelo tesnih uličicah in visokih malih hišah.

Prehodila sva ga po dolgem in počes, v simpatični gostilnici ob mestnem obzidju sva tudi večerjala. Cene so bile zelo sprejemljive, hrana dobra. Mesto je sicer zelo živahno, a očitno je, da sem hodijo na dopust predvsem Italijani iz celine in tisti s skromnejšim proračunom za počitnice. Tujcev praktično ni, izjema je nekaj bark na tranzitnem pomolu. Malce presenečena sem bila nad neprijaznostjo prodajalcev v novem delu mesta, kar sem doživela prvič v Italiji.

Vsi čakamo nevihto, ki bi olajšala neznosno vročino. Ob napovedanem času se sicer stemni, a dežja tokrat ni bilo. K sreči, saj sem jaz enodnevni počitek izkoristila za veliko pranje.