Ponedeljek, 30.7.2018, Procida – Neapelj, marina St. Lucija, 12,8 nm

Danes je zadnji dan najinega skupnega jadranja z mlado posadko, v Neaplju se bodo z avtobusom podali novim počitniškim dogodivščinam naproti. Plovba skozi Procidski preliv poteka v skoraj popolnem brezvetrju, ko pa že previdno manevriramo med plovili velike neapeljske luke, se nenadoma dvigne 12 vozlov vetra.

Po internetu izbrana in vnaprej rezervirana marina najprej navduši s svojo lokacijo, saj lezi tik pod obzidjem stare mestne trdnjave. Ko se privežemo, hitro spoznamo, da je to tisto, kar nas je stalo 150 eur. Marina je prenatrpana, morje pa strahotno umazano, polno plavajoče plastike in drugih smeti. So pa bile skromne sanitarije, vsaj ženske, čiste. Žal ni bilo pralnice in potrebno bo kmalu najti drugo marino…. Ampak saj nismo zato tu. Danes ponovno kuha mlada posadka, po kavici se poda na sprehod po mestu, preverili bodo tudi lokacijo odhoda flixbusa. Jaz se vseeno lotim najnujnejšega pranja in čiščenja barke, kajti priložnost neomejene sladke vode je potrebno izkoristiti.

Zvečer se skupaj odpravimo do avtobusne postaje, pot nas vodi skozi center mesta. Nekje na pol poti poiščemo picerijo in še zadnjič skupaj večerjamo. Jaz malo s knedljem v grlu, Zale ponovno ne bom videla poldrugi mesec in le upam lahko, da bo to leto ostala v Sloveniji.