Torek, 19.junij 2018, Porto Corallo
Že kmalu po 9. uri dvigneva sidro in se odpeljeva dobri dve milji do te, nama dobro poznane marine, kjer sva zdaj že tretjič. Pade namreč odločitev, da bova imela danes delovni dan na barki. Široki betonski pomoli te nove marine so namreč idealni za sušenje rezervnih jader in vsega ostalega, kar je bilo zloženega v najini skladiščni kabini. Popolnoma sva jo izpraznila in na najino veselje – nikjer nobene vlage. Andrej je nato zlezel skozi loputo v zadnji del barke pod krmo ter zamenjal dotrajano ročico za tuširanje.
Marina Porto Corallo je bila zelo velikopotezno načrtovana in očitno zgrajena z evropskimi sredstvi, za zadnji finiš in dokončanje pa je prav tako očitno zmanjkalo lastnih sredstev. Velika stavba marine namreč še vedno ni v funkciji, sanitarije so v mobilnih zabojnikih. Ima tri dele, leva polovica je očitno namenjena privezom za lokalne prebivalce bližnjega mesteca Vila Putzu, marina upravlja slabo zasedenim desnim delom, ob impozantnem valobranu pa je tudi precej velik del, namenjen privezom ribiških bark. Ob marini je tudi kamp z malo trgovinico in večja restavracija, lepo so urejene tudi sprehajalne poti, posebej tista do apartmajskega naselja. Vsepovsod opažava veliko avtodomov, ki parkirajo in prenočujejo dobesedno na plaži – očitno je Sardinija raj za avtodomarje.
Kakor koli – dan sva dobro izkoristila ! Barko sva dokončno očistila in ko dva ponovno zložila vso dodatno opremo v zadnjo kabino, nama jo je uspelo predeliti na pol – pridobila sva še eno ležišče za goste, ki prihajajo po 1. juliju.
