Nedelja, 2. september 2018, Sciacca

Dan je namenjen delu, a najdeva čas tudi za potep po tem zdraviliškem mestu. Sciacca je bila namreč od pradavnine termalno kopališče, v mestu in okolici je polno toplih vrelcev z žvepleno vodo. V bistvu je bilo današnje mesto najprej le kopališče Selinunteja, po njegovem propadu pa rimske Segeste. Tu so se ustavljali vsi naslednji osvajalci Sicilije, od Vandalov, Arabcev do Normanov. In vsi so se očitno radi kopali, saj je mesto polno različnih zgodovinskih stavb in ni bilo nikoli razrušeno.

Je pa zato danes presenetljivo slabo vzdrževano – kar ob turističnem in zdraviliškem slovesu teh vrelcev težko razumem. Praktično vse stare stavbe – razen  jezuitskega samostana – propadajo. Imajo impozantni stari Grand Hotel in moderno termalno kopališče tik ob morju, nekaj lepo urjenih malih hotelov, vsi pa  pometajo dobesedno le pred lastnim pragom. Vse naokoli pa je polno smeti, čikov….

Večerni sprehodi po mestu so kljub neurejenosti prijetni, mesto je živahno, polno ateljejev in malih galerij ter keramičnih delavnic. Zanimivo je, kako se kljub umazaniji za plotom trudijo lastna stopnišča in fasade hiš kar najlepše okrasiti. Pri tem pa seveda uporabljajo znameniti lokalno keramiko.