Nedelja in ponedeljek, 15. in 16. julij 2018, Portovechio – Solenzana – Elba- Portoferaio, 80 nm
Iz zaliva Porto Vechio odsidramo takoj zjutraj, saj kopanje ti ni mogoče, resnici na ljubo – tako umazanega morja na sidrišču že dolgo nismo videli. Zasidramo se na prvem sidrišču ob poti proti severu in se pošteno naplavamo. A že hitimo naprej proti 20 nm oddaljeni marini Solenzana, kjer si želimo ogledati finalno nogometno tekmo med Francijo in Hrvaško. Najprej poskušamo s privezom na tranzitni pomol v marini, a nam ne uspe prepričati marinerota – bi nam dovolili , a le za dve uri…. Sidro vržemo takoj za valobranom marine in se tik pred začetkom tekme odpravimo na kopno. Vsi lokali so bili povsem polni in vsepovsod veliki TV ekrani, gledalci vsi v francoskih zastavah, vzdušje enkratno… takoj po izteku tekme se hitro odpravimo nazaj na barko, veliko slavje z baklami, petardami… je bilo varneje opazovati z barke. A ga nismo dolgo, saj smo se odpravili na nočno jadranje proti Elbi.
Žal sta nam za gorato Korziko ostala le 2 dneva. Prečenje na Elbo ni prineslo vznemirjenj, če odštejem, da sta nas kar 2 trajekta poskusila pregaziti. Panula tudi ne.Še pred sončnim vzhodom smo pluli mimo znanega otoka Montecristo in otoka Pianosa. Oba sta naravna rezervata, obisk je omejen, čakalne vrste dolge. Rdeča zora napoveduje slabo vreme, zato gremo naravnost v zaliv na severni strani otoka pred glavnim mestom Portoferraio.
Čaka nas nevihtno in deževno popoldne. V 15 vozlih jugovzhodnika sidramo v zalivu levo od trajektne luke na 8 m globine. Do obale imamo le 100 m, še 100 m in že smo v mestu. Sidrišče se do večera napolni. Več kot 100 plovil, predvsem jadrnic, se nabere v dolge koralde. Napovedana nevihta zatuli malo po deseti. Piši okoli 35 vozlov z gore nad mestom. Bliska in grmi. Barkam popuščajo sidra. Vpitje ženskih in moških glasov. Totalna zmeda. Poči v naš kljun. Odrivamo italijansko jadrnico, na njej očka, mama in otrok. Mama dviguje sidro, očka izgleda precej izgubljen. Vpijemo mu, naj vžge motor. Končno se zgane, ko se njegova barka pomika mimo nas z bokom naravnost na kljun barke levo za nami. V zadnjem trenutku prepreči trk. Akcija se preseli na desni bok, kjer veter 40 m od nas nosi barko brez posadke. Z obale krene gumica. Uspe ji ujeti barko in jo obrniti le kakšnih 10 m od privezane tovornjače. Po kakšnih 20 minutah lahek dež pomiri vsa doživetja. Noč je mirna.