La Calleta , torek 26.6. – četrtek 28.6.

Ta simpatična marina je bila tudi letos določena za najin drugi večji »tehnični postanek«. V delavnici Mercuri-ja bodo dokončno ponovno zagnali motor za pomožni čoln, midva pa bova dokončala delo na tikovini v kokpitu.

La Calleta je v bistvu dolga vas z eno samo živahno ulico, ki se razteza od marine vzdolž znamenite 10 km dolge plaže med marino in mestecem Santa Lucia. Pozimi ima le 1000 prebivalcev, poleti pa deset krta več, med gosti izrazito prevladujejo nemški turisti. Do začetka 70.let je bila majhna ribiška vasica, potem pa so tu uredili veliko marino, zgradili prve hotele in apartmaje… prehodila sva jo po dolgem in počez in ker je bilo časa še dovolj, sva se podala tudi do bližnje vasice San Giovanni di Posada. Danes je to naselje elegantnih počitniških hiš, v zgodovini pa je poznana po tem, da so tu Rimljani vstopili na Sardinijo. Na tem mestu danes stoji mala starodavna cerkev Sv. Janeza, pred njo pa so ostanki rimskega pristanišča “Portus Luguidonis”. Cerkvica stoji na temeljih etruščanskega svetišča posvečenega boginji vode in je eno izmed treh mest na Sardiniji, kjer so našli sledi trgovanja med ljudstvom Nuragi in Etruščani. Nasledilo ga je rimsko svetišče, ki pa je bilo posvečeno Feroniji – ta je bila v antični rimski veri boginja, povezana z divjimi živalmi, rodnostjo, zdravjem in številčnostjo. Bila je tudi boginja, ki je dovolila svobodo sužnjev in državljanske pravice najbolj skromnega dela družbe, zato je bila zelo priljubljena med preprostimi ljudmi. No in potem je tu nastala cerkev Sv . Janeza, ki je sprejemal priprošnje za dobro žetev in prijateljstvo … Vse to seveda prebereva v krajevnem turističnem vodniku, cerkvica je zaprta in na njej ne piše nič. Je pa okoli njen večji prazen prostor, očitno rezerviran za bodoča arheološka izkopavanja.

V marini je med tem zelo živahno, veter ima v sunkih tudi do 30 vozlov in na tranzitnem pomolu hitro dobiva družbo drugih jadrnic. Nasproti naju se je privezala jadrnica z dvema bolgarskima paroma z malimi otroci, ki so pripluli iz Korzike, poleg naju mlad avstrijski par na Jay-u 24 , vzdolž pontona Guardie Costere pa so se kljub prepovedi privezale tri francoske jadrnice, ki so v močnemu vetru zložile jadra že v marini in tik pred privezom…Zahtev za preveze v marino tudi cel drugi dan ni bilo, v tem vetru bi bilo to precej zahtevna operacija. Na tranzitnem pomolu sva tako preživela dve noči in se v marino preselila šele zadnji dan in to ob pomoči dveh marinerotov.

Marino ščiti pred vetrom dolg valobran, na katerem na zatišni steni nastaja veličasten mural. Ogledava si ga od blizu in od daleč, vreden je tega. Prizori so polni sardske simbolike, umetnik pa ga ustvarja deloma z keramiko, deloma s fasadnimi barvami.. več na slikah spodaj.