Nedelja, 24. junij, Arbatax – Cala Luna, 20 NM

Vremenska napoved za danes obljublja oblake in popoldne dež, a brez pretiranega vetra. Najino traso dobro poznava in veva, da je tu veliko dobrih sidrišč, zato se zjutraj kar hitro odveževa. Vetra za jadra ni bilo dovolj, zato pa je bilo oblakov nad nama vsako uro več. Urno odmotorirava do znamenite Cale Lune in malo pred tretjo zasidrava, tudi tu sva tretje leto zapored. Le da tokrat ne bo kopanja in pohajanja po slikoviti soteski, kar pošteno se je ulilo in deževalo do večera. To je najin prvi pravi dež v treh letih jadranja, pa še tega udobno preživljava pod streho biminija! Je pa zato na sidrišču zelo živahno: barke hitijo od vsepovsod in v naglici vkrcavajo svoje potnike, iz glasnih objavljanj po megafonih razbereva, da vseh niso našli ali pa niso pravočasno priplezali iz sten. Veliko je bilo motoriranja in nervoze, a po dobri uri in že v hudem nalivu so le odpeljali vse potnike. Cala Luna namreč ni samo slikovita bela plaža, soteska za njo je je pravi plezalski eldorado. Če poguglate »plezanje v Celi Luna” boste našli veliko navdušenih poročil alpinističnih odsekov naših planinskih društev.

Res je lepa in tokrat nama za (začasno) slovo postreže še s prelepo mavrico! Spomnim se stare modrosti – nikoli ne reči nikoli, zato upam, da bova tu še kdaj.