Zaradi napovedanih viharnih vetrov vse od Krete pa do Saronskega zaliva ostanemo na Agistriju še dan in odvežemo v soboto navsezgodaj. Preko plitvin previdno odplujemo okoli otoka Aegina in potem naravnost v smeri rta Sounion na obali Atike. Čaka nas dobrih 30 milj odprtega morja. Vetra imamo dobrih 20 vz SZ, kar pomeni v polkrme. Jadramo z razvito genovo, težave pa povzroča razplajhano morje. Od prejšnjega dne so ostali visoki valovi iz JV, mešajo se z
novimi valovi iz SZ. Altopo se močno ziba, vedar brez pravega reda. S pomočjo motorja plujemo s hitrostjo 5 - 6 vz. Prečkamo plovni koridor do in iz Pireja. Čeprav je tovornih ladij veliko, se nam nobena posebej ne približa. Ais sprejemnik na novi radijski postaji deluje.
Zgodaj popoldan priplujemo do sidrišča pod Pozejdonovim templjem na rtu Sounion. Sidrišče je prazno, saj so razmere nevzdržne. Z ene strani prihajajo v zaliv prej omenjeni valovi iz JV, z druge strani piha v zaliv 20 vz JZahodnika. Odločimo se, da plujemo naprej proti Lavrionu in poiščemo primerno sidrišče. Res ga najdemo 5 Nm naprej v podkvasto zaprtem zalivu Poundazeza. Sidro vržemo na 5 m globine. Nisem čisto prepričan ali drži dobro, zato celo noč dežuram ob GPS-u. Vetra iz SZ je namrež 20+ vozlov in veriga se dobro napenja. Ampak sidro zdrži vse do jutra, ko se na jadra premaknemo v Olympic marino v Lavrionu. Dušan se naslednji dan vrača v domovino. Po kosilu vzamemo taksi in se odpeljemo do prej omenjenega templja. Pogled na sidrišče - popolnoma mirno in polno bark. Torej ni vedno res, da kdor prej pride, prej melje. Včasih najeb...!
Tempelj je zelo slikovit in lepo urejen. Oba z Dušanom sva tu v mladosti že bila in zdi se nama, da je bilo takrat stebrov in kamnov manj. Tudi antika napreduje.
Z Dušanom se s hriba vrneva v marino peš - lepih 8 km ob cesti. Forma je!.
V ponedeljek pride po Dušana taksi, z Alenko pa se odločiva, da tu ostaneva še eno noč. Opraviva nakupe za naslednji teden v Lavrionu, natočiva vodo in gorivo.