No\u010d res ni bila prijetna, Andrej je rolanje barke ubla\u017eil s plovnimi sidru ob bokih, a ga je bilo \u0161e vedno precej. Zato takoj po osmi uri dvigneva sidro in se greva \u00bbodpo\u010dit\u00ab na odprto morje. Najprej ka\u017ee, da bo vseeno nekaj jugozahodnika, zato spet dvigneva jadra, a vetr\u010dek obrne v SZ in ugasne. Motor zato ponovno nabira ure in ure ter ubira milje in milje\u2026<\/p>\n
Obala je zelo gorata, zelena in slikovita. Na hribih \u010depijo dobro zavarovana stara naselja, ob morju pa nova, ve\u010djih mest ni. Vse skupaj je ena sama velika pla\u017ea, polno je urejenih delov z le\u017ealniki in sen\u010dniki, a gostov je bolj malo. Z desne obplujemo oto\u010dek Cirela, na sidri\u0161\u010du je polno malih gliserjev, dru\u017ebo jim delata le dve jadrnici. Radovednost naju \u017eene tudi na ogled nedokon\u010dane marine Diamante in \u017eal ponovno ugotavljava, kako potratno se v\u010dasih dela z evropskimi sredstvi. Vse propada, v prazni marini so si za valobranom doma\u010dini uredili sidri\u0161\u010da z bojami za male \u010dolne\u2026.<\/p>\n
Zavijemo okoli rta Bonifati in zgledamo dana\u0161nji cilj \u2013mesto Cetraro. Marina je ob robu novega naselja in ima posebnost \u2013 zelo ozek del, kjer se vpluje vanjo in \u0161e ta je poln premikajo\u010de plitvine s peskom. Na to smo bili k sre\u010di opozorjeni, po\u010dasi vplujemo in se, ponovno skupaj z barko Mirjam in Toma\u017ea, prive\u017eemo na tranzitni pomol. Andrej se gre javit v pisarno marine, ki pa je zaprta, tudi sicer se kasneje nih\u010de ne javi na pomolu.<\/p>\n
Privez smo izkoristili za vnovi\u010dne velike nakupe \u2013 shrambe na barki so prazne, hladilnik tudi, mi pa na\u010drtujemo, da bomo kmalu ponovno pre\u010dili Tirensko morje in se podali na Eolske otoke. Tudi Cetraro ni turisti\u010den kraj, imajo pa dobro zalo\u017eene trgovine, ponovno sva prijetno presene\u010dena nad ugodnimi cenami hrane.<\/p>\n\n\t\t