Izplujeva v blagem vzhodniku in \u017ee v luki dvigneva glavno jadro, takoj za tem pa tudi genovo. Izza rta je veter \u017ee malo mo\u010dnej\u0161i in obeta se nama prijazno jadranje preko preliva \u010dim dlje nazaj proti vzhodu. Kon\u010dno se sre\u010dava tudi z dru\u017eino \u017eivahnih delfinov, pravijo, da jih je v teh vodah veliko. Pozorno spremljava ladijski promet, sredi preliva sva jih v obeh koridorjih in najinem vidnem polju na\u0161tela kar 21. Bli\u017eje sva Evropi, manj je vetra in kmalu zavlada brezvetrje, tu sicer precej redko. Odlo\u010diva se, da bova dan izkoristila za \u010dim dalj\u0161o pot in ob pol devetih, spustiva sidro ob vzhodnem valobranu marine Benalmadena.<\/p>\n
Je pa dan \u0161e vedno pod mo\u010dnim vplivom vsega videnega v zadnjih nekaj dneh. Na eni strani Ceuta, zadnjih 500 let trden branik katoli\u0161ke Evrope, na drugi strani pa svetovljanski angle\u0161ki Gibraltar, kjer njegovi trenutni posestniki dobrih 10 let nazaj prodajo najlep\u0161o parcelo na rtu, imenovanem Evropa, za gradnjo velike mo\u0161eje. In jo skupaj z graditelji, savdsko kraljevo dru\u017eino, tudi pompozno odprejo \u2013 na posvetitvi je bilo v koloni menda kar 60 rollsroysov. V Ceuti je prizadevanje \u0160panije, da bi \u017eivljenje v tej enklavi teklo normalno, opaziti na vsakem koraku. Opazi\u0161 pa tudi veliko policistov vseh vrst, v leto\u0161njem letu so begunci \u017ee dvakrat podrli obmejno ograjo. In to kljub temu, da je za mejo urejena dr\u017eava Maroko in ne kaos, kot velja drugod v arabskem svetu. Tudi plovba po vodah gibraltarskega preliva ni ve\u010d isto, na kanalu 16 vsako uro opozarjajo o novih in novih opa\u017eenih gumenjakih, ki preva\u017eajo begunce. Kam gre ta na\u0161 svet? In zakaj le se zgodovina tako zelo ponavlja? Skozi te kraje ljudstva z ene ali druge strani nenehno napadajo drug drugega: najprej so Vandali podjarmili stara arabska plemena, nato so Arabci zavzeli skoraj ves Pirenejski polotok in mu vladali 500 let. Konec 15. stoletja so katoli\u0161ki \u0161panski kraji med rekonkvisto iztisnili arabske Mavre preko morja in obzidja Ceute. Danes pa Evropejci spet gradimo ograje, da bi se obranili obranili pred muslimanskim svetom\u2026<\/p>\n
In kot sladica na ta zme\u0161ani svet \u0161e dve do\u017eivetji iz Gibraltarja. Najprej ve\u010derja v lokalu za doma\u010dine \u2013Angle\u017ee seveda, na ulici tik ob sinagogi. Po koncu obreda se je po ulici ponosno sprehodila gibraltarska \u017eidovska skupnost. Prizor, ki ga redko vidi\u0161: mo\u017eje in tudi mali de\u010dki v \u010drnih ali temno modrih oblekah, pravoverci s tipi\u010dnimi bradami, vsi pa z njihovimi pokrivali. O\u010ditno tudi na ta na\u010din dokazujejo svoj stoletni obstoj in povezanost, predvsem pa trdo\u017eivost. In potem naslednji ve\u010der iskriv pogovor z Angle\u017eem Davidom, ki je seveda ponosen na to, da je Gibraltar angle\u0161ki. Je proti Brexitu, a tudi on meni, da bi morali imeti Angle\u017ei poseben status, kot so ga imeli skozi zadnja stoletja. Tudi zato, ker so bili prvi, ki so povezali svet. Zanimivo je bilo prisluhniti njegovim opisom jadranja okoli Anglije in izkori\u0161\u010danja plimovanja. Pravi, da je Anglija za jadralce trd oreh in da so bili ravno zato Angle\u017ei tako dobri pomorci\u2026<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Izplujeva v blagem vzhodniku in \u017ee v luki dvigneva glavno jadro, takoj za tem pa tudi genovo. Izza rta je veter \u017ee malo mo\u010dnej\u0161i in obeta se nama prijazno jadranje preko preliva \u010dim dlje nazaj proti vzhodu. Kon\u010dno se sre\u010dava tudi z dru\u017eino \u017eivahnih delfinov, pravijo, da jih je v teh vodah veliko. Pozorno spremljava […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":524,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[3],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/altopo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/523"}],"collection":[{"href":"https:\/\/altopo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/altopo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/altopo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/altopo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=523"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/altopo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/523\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":525,"href":"https:\/\/altopo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/523\/revisions\/525"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/altopo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/524"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/altopo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=523"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/altopo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=523"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/altopo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=523"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}