Ob pol enajstih odve\u017eeva in v blagem ju\u017enem vetrcu odplujeva proti vzhodu. Obala je sprva precej poseljena, potem pa spet nedotaknjena, vendar vse bolj zelena. Po dveh urah plovbe zavijeva v ozek preliv, ki vodi v zaprto morje Kolpos Geras. Plovba med plitvinami traja dobro uro. Potem se odpre pogled na zaliv z vasico Skala Loutron. Dva pomola, \u0161kver, taverna in “industrijska dedi\u0161\u010dina”, predelana v moderen aparthotel.<\/p>\n
V zalivu so na sidru 3 jadrnice. Na pomolu je privezana ena jadrnica. Mesto za njo je \u0161e prosto, vendar je pred njim na pomolu kup mre\u017e, kar pomeni, da tam privezuje lokalna ribi\u0161ka barka. Mesto pred njo je prosto, mre\u017e ni. V blagem vetru v kljun pristaneva bo\u010dno, globina je 3 m. Z vrvmi nama pomaga sosed. Pomol je obdan z debelimi odbija\u010di iz \u010drne gume, ki pu\u0161\u010da na barki grde sledi. Vstaviva najine bokobrane.<\/p>\n
Plovba zaklju\u010dena, v 3 urah sva preplula dobrih 13 nm. Takoj greva preizkusit najbolj\u0161o taverno. Postre\u017ee nama z obilno me\u0161ano solato, ocvrtimi jaj\u010devci in porcijo malih arbunov. Vse dobro in ravno dovolj. 28 eur.<\/p>\n
V vasici je tudi muzej, posve\u010den izgnancem iz Male azije leta 1922. Okoli 17. ure zaman trkava na zaklenjena vrata. Morda bo jutri ve\u010d sre\u010de. No\u010d je najprej glasna, potem pa mirna.<\/p>\n
Res sva imela sre\u010do, da sva odkrila tole Skalo pod vasjo Loutra. Ena taverna, en hotel\u010di\u010d z bazenom, en zaprt muzej in dobra 2 kilometra pe\u0161poti do vasi. V vasi dve trgovinici, 1 taverna + 2 kafi\u010da, bencinska postaja, cerkev in ni\u010d drugega. Loutra je imela leta 1990 okoli 1.100 prebivalcev, danes jih ima mogo\u010de pol tega. Skalo so okoli leta 1922 ustanovili izgnanci iz Male Azije. Razvaline gospodarskih obratov ka\u017eejo, da so bili zelo podjetni in uspe\u0161ni. Kriza je pri\u0161la mnogo kasneje. Danes so ostale le \u0161e razvaline.<\/p>\n
Ribi\u0161ka luka, okoli Altopa se motajo 4 ribarice. Maria je privezana pred nami. Posadka je arabska, barka pa precej utrujena, umazana in smrde\u010da po nafti. Za nami je privezana NM 303. Nova in \u010dista. Privezali so v petek in od\u0161li \u010dez vikend domov. Potem je tu \u0161e Aleksandra. Ta gre na lov vsak ve\u010der in je za naju vir sve\u017eih rib. U\u017eivava v pravem dopustu. Ostala bova cel teden.<\/p>\n
Po zajtrku sprehod med starimi olj\u010dnimi nasadi. Drevesa so zagotovo starej\u0161a on 1.000 let. 50 do 100 generacij kmetov \u017ee skrbi za njih. En dan greva po cesti ob obali kak\u0161na 2 km proti severu. Zanimiva mane\u017ea z “lu\u017eo” v sredini. Ponujajo jahanje po morju.<\/p>\n
Na koncu ceste avtobusna postaja, mali \u0161kver in mala taverna. Velika taverna je \u017ee dolgo zaprta. Kraj je videl bolj\u0161e \u010dase, zdaj pa dva starca in dve starki stra\u017eijo, da jih \u010das ne odnese. In skuhata super gr\u0161ko kavico. Popoldan se odpraviva do cerkvice na vrhu hriba nad vasjo. \u010cudovit razgled popla\u010da napor. Gostje v taverni se menjajo, midva ostajava.<\/p>\n\n\t\t