Nazaj, nazaj v morje Adrijansko! 2.julija 2016 smo na poti iz Otranta za dobra 4 leta rekli zbogom Jadranu. Danes, 16.julija 2020 nas je \u010dakala vrnitev.<\/p>\n
Iz Sta.Marie di Leuca smo se na \u017eeljo Obalnih stra\u017earjev odpravili \u017ee ob pol osmih. Na sidri\u0161\u010du tik pred marino nas je pri\u010dakal srhljiv prizor. Na skalah je obti\u010dala jadrnica, ki je dan prej tam \u0161e ni bilo. Pa no\u010d ni bila posebej vetrovna! Svetilnik si ogledamo \u0161e z morja, potem pa najprej s skraj\u0161animi, nato pa s polnimi jadri proti vetru in proti Jadranu. Eol in Pozejdon sta bila tokrat dobra do nas. Orce v vetru do 15 vz so redko res prijazne, tokrat so bile. Znameniti Otrantski svetilnik je za nami ob 13.15 in znova smo zaplujemo v valove modrega Jadrana. Ob 14.h smo se zasidrali v Otrantski luki, v dobrih 6.5 urah jadranja, je motor deloval le 30 minut, za 25 nm ob obalne razdalje smo naredili 40 nm plovbe.<\/p>\n
Najprej smo si privo\u0161\u010dili kosilo in kopanje v zalivu, ob 17.h pa le dobili privez pred zgradbo Obalne stra\u017ee. Ve\u010derni sprehod po o\u010darljivem starem delu mesta se je prilegel, ve\u010derja tudi.<\/p>\n
Napoved za prihodnje dni ni dobra. Veliko (preve\u010d) vetra naravnost v nos, upo\u0161tevati pa je potrebno \u0161e mo\u010dan protitok. \u010caka nas \u0161e 40 nm do Brindisija, ki si jih v teh razmerah te\u017eko privo\u0161\u010dimo. Potrpljenje je bo\u017eja mast – tudi za jadralce. Jugo na\u0161emu skiperju ni bil nikoli najljub\u0161i veter, tokrat pa je pravi odgovor na vse dileme.<\/p>\n\n\t\t