Gallipoli je poln malih trgovinic z lokalnimi specialitetami in predvsem vini, ima tudi dobro zalo\u017eeno tr\u017enico z ribami, zato sva se takoj zjutraj napotila po nakupih hrane. Ladijske shrambe sva ponovno dodobra napolnila s testeninami, vini, pa z zelenjavo in seveda ve\u010d vrstami paradi\u017enikov, ki so tu res dobri. V ribarnici pa so me premagali sve\u017ei \u0161kampi, ob ceni sem zami\u017eala na obe o\u010desi (45 eur kg).<\/p>\n
Izplutje iz marine ni bilo enostavno, na pomol nas je pritiskalo kak\u0161nih 12 vz vetra, prostora pred Altopom in za njim pa je bilo malo. Bo\u010dni privez na desni bok \u2013 tak\u0161na je bilo navodilo marinerotov, je bil o\u010ditno slaba ideja. Skiperji \u017ee vejo, zakaj. Ob pomo\u010di posadke sosednje barke smo se po ve\u010d poskusih po\u010dasi le odlepili od pomola in izpluli iz marine.<\/p>\n
Ko smo pri\u0161li okoli mestnega jedra, nas je pri\u010dakalo 10-12 vz vetra v polkrme. Razvili smo genovo in se prepustili ti\u0161ini in u\u017eitku u\u017eiva\u0161kega jadranja z vetrom, ki ga na tej poti nismo velikokrat dele\u017eni. Nad kopnim se je napovedovala nevihta, zato smo se od obale oddaljili malo ve\u010d, kot je to obi\u010dajno in tudi na zastavice z ribi\u0161kimi mre\u017eami ni bilo potrebno paziti tako pozorno kot sicer.<\/p>\n
Kak\u0161ni dve uri pred ciljem je veter spet usahnil. Po posegu potaplja\u010da, ki nam je v Gallipoliju za 50 Eur o\u010distil propelo, deluje motor ti\u0161je in bolj u\u010dinkovito, o\u010ditno dobro nalo\u017een denar.<\/p>\n
V marini St.Maria di Leuca, smo se tako kot pred 4 leti, privezali na tranzitni pomol. V marini se na radijske klice na ogla\u0161ajo, kasneje sli\u0161imo, da sprejemajo le vnaprej rezervirana plovila in da so polni. Tam je \u017ee privezana ena gr\u0161ka jadrnica, ki je sicer malo \u010dudna, odprta in brez zastavic. Ampak na morju sre\u010da\u0161 vse, smo si mislili in si privo\u0161\u010dili ve\u010derjo s \u0161kampi, napo pa sva se z Andrejem odpravila po znamenitih stopnicah do svetilnika in romarske cerkve. Kmalu zatem pokli\u010de Zala, da sta pri\u0161la dva obalna stra\u017earja in zahtevala, da se umaknemo s pomola. Andrej se vrne v mesto in odpravi na Guardio Costiero. Dva mo\u017eaka mu prijazno razlo\u017eita, da to ni ve\u010d tranzitni pomol, temve\u010d pomol za hranjenje zaplenjenih bark. Teh je zaradi tihotapljenja – migrantov in cigaret vse ve\u010d. Prijazna beseda da podobno in na koncu se dogovori, da lahko ostanemo preko no\u010di, le pred 9-o, ko pride \u0161ef u slu\u017ebo, nas ne smejo ve\u010d videti. No\u010d je bila sicer mirna, popestrili pa so jo komarji, ki jih letos \u0161e nismo imeli.<\/p>\n\n\t\t