V tem, po moji oceni najlep\u0161em sicilijskem mestu, sva zaklju\u010dila najino jadranje okrog Sicilije. Poleti 2016 sva objadrala vzhodno obalo, preplula Mesinski priliv in objadrala del Eolskih otokov \u2013 Vulkano in Lipare. Sem sva se vrnila na povratku iz Gibraltarja polti 2018, tokrat sva ujela pravo vreme in ostala \u010dez no\u010d na znamenitem sidri\u0161\u010du ob Stromboliju. Iz Eolskega oto\u010dja sva nato nadaljevala jadranje po severnih obalah Sicilije, v precej neprijaznih vremenskih razmerah objadrala SZ rt Lo Capo San Vito in Egadske otoke, nato pa ob zahodni in ju\u017eni obali Sicilije jadranje leta 2018 zaklju\u010dila v Marini di Ragusa. Poleti 2019 sva si privo\u0161\u010dila le jadranje o Malte in nazaj, no letos pa objadrala \u0161e JV rt Sicilije.<\/p>\n
Jadrnico sva privezala na bok na glavno mestno rivo, da je to mo\u017eno sva vedela \u017ee od zadnji\u010d, in nestrpno \u2013 vsaj jaz \u2013 \u010dakala na Zalo. Pri\u0161la je to\u010dna kot urica, la\u010dna in utrujena od dolgega potovanja. Ve\u010deri sprehod po mestu sva si privo\u0161\u010dila sama. Tu se potepava \u017ee tretji\u010d v zadnjih letih, a mesto vedno znova o\u010dara z urejenostjo, lepimi notranjimi dvori\u0161\u010di, po ozkih ulicah je polno posod z rastlinjem. Urejeni ostanki gr\u0161kih templjev, vodnjakov so zgodba zase, katedrala svete Lucije pa skupaj z glavnim trgom vzame sapo. Tokrat se zelo pozna, da je v mestu precej manj turistov, veliko lokalov ostaja zaprtih in mali mestni trgi samevajo. To pa ne velja za glavno mesti sprehajali\u0161\u010de ob obali, kjer kar mrgoli obiskovalcev in predvsem fotografov. Ob obali in na sidru je kar nekaj atraktivnih plovil, posebne pozornosti je dele\u017ena velika lesena trijambornica, o\u010ditno replika neke stare ladje, ki so jo pono\u010di oblekli v barve italijanske zastave.<\/p>\n\n\t\t