Prva leto\u0161nja no\u010d na sidru je bila mirna, mogo\u010den valobran je pobral \u0161e tisto malo valovanja, ki ga je ostalo. Naju je pa nekajkrat zmotil oster smrad, ki ga je ob\u010dasno prinesel veter s kopnega. O\u010ditno imajo ob koncu tega zaliva smeti\u0161\u010de ali pa zgolj visoke nanose morske trave pozejdonije, ki tudi zna tako smrdeti. Po jutranjem kopanju se odlo\u010diva za kratek premik do naslednjega malega mesta v vzhodni obali Sardinije Merzememija. Po\u010dasi motorirava okoli plitvin malega otoka s slikovito trdnjavo Isla de co Passero in potem kljub \u0161ibkemu jugozahodniku dvigneva genovo in le\u017eerno odjadrava do naslednjega zaliva. Nad njim se nabira groze\u010d nevihtni oblak, ki pa ga \u0161ibak veter vseeno odnese dalje. Takoj ob vplutju v z dvema valobranoma dobro zavarovano mestno luko nama z enega od pontonov \u017ee mahajo in naju vabijo na privez. Sledi \u00bbpopoln pristanek na krmo \u2013 ni slabo za malce zarjavelo roko krmarja\u00ab (samoocena skiperja ) in prijava v mestno marino. Ena no\u010d pri njih naju bo stala 40 eur ( z vodo in elektriko po potrebi in brezpla\u010dnim internetom), dobila pa sva tudi posebne korona obrazce. Vsak dan morava vanje zapisovati pozicijo in si izmeriti telesno temperaturo. Zanimivo, ob izplutju iz najine \u00bbmati\u010dne\u00ab Marin di Ragusa ni bilo o tem ni\u010d govora ! Kakorkoli, v teh \u010dasih je bolje, da ima\u0161 kak obrazec preve\u010d kot premalo, dokler plujemo ob italijanski obali, ga bomo dosledno izpolnjevali.<\/p>\n
Mercememi je malo ribi\u0161ko mestece na skrajnem JV rtu Sicilije, znano predvsem po tunolovu, v preteklosti pa je bilo tudi izvozna luka za znamenito vino z njegovega zaledja \u2013 vinogradov s pobo\u010dij gore Avola. Od marine do mestnega jedra je dobrih deset minut hoje, \u010de ne bi vedela, kje in kaj i\u0161\u010deva, bi ga te\u017eko na\u0161la. Sredi novodobnih po\u010ditni\u0161kih hi\u0161 je na malem polotoku ostal le majhen trg z cerkvijo in nekaj zgodovinskimi stavbami. Ohranili pa so ogrodje stare tonare \u2013 predelovalnice tun, in vanj namestili nekaj restavracij in trgovin. Gostov je kar nekaj, ni pa obi\u010dajnega poletnega vrve\u017ea. V trgovinah striktno nosijo maske, brez nje te ne spustijo v notranjost, imeti sva jih morala tudi, ko sva \u0161la v mestno sla\u0161\u010di\u010darno na sladoled. V mestu je ve\u010d ve\u010djih trgovin, kjer lokalni kmetje prodajajo svoje specialitete, o\u010ditno gre za bogato lokalno kulinariko. Tudi midva sva zavila v eno izmed njih, kupila sva njihov tipi\u010dni ragu iz tunine in seveda bottargo, ro\u010dno izdelan su\u0161en kaviar iz iker tunine, ki ga tu pridelujejo na na\u010din, ki izhaja \u0161e iz arabske kulture. Vin tokrat nisva kupovala, ladijska klet je namre\u010d z njimi spodobno zalo\u017eena, njihovo vino Nero di Avola je namre\u010d tudi doma vedno v kleti. Seveda sva zavila tudi na ve\u010derjo, Andrej se je odlo\u010dil za \u0161pagete z vongolami, jaz pa za njihovo specialiteto – tunino, pe\u010deno v kru\u0161ni pe\u010di v sraj\u010dki iz mandeljnov in pistacij. Tako dobre tunine \u017ee dolgo nisem jedla !<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Prva leto\u0161nja no\u010d na sidru je bila mirna, mogo\u010den valobran je pobral \u0161e tisto malo valovanja, ki ga je ostalo. Naju je pa nekajkrat zmotil oster smrad, ki ga je ob\u010dasno prinesel veter s kopnega. O\u010ditno imajo ob koncu tega zaliva smeti\u0161\u010de ali pa zgolj visoke nanose morske trave pozejdonije, ki tudi zna tako smrdeti. […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1254,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[3],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/altopo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1279"}],"collection":[{"href":"https:\/\/altopo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/altopo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/altopo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/altopo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1279"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/altopo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1279\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1285,"href":"https:\/\/altopo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1279\/revisions\/1285"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/altopo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1254"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/altopo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1279"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/altopo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1279"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/altopo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1279"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}