Proti jutru se swell umiri in pade odločitev, da bova tu še en dan. Končno sva spet na lepem sidrišču in predvsem – nikamor se nama ne mudi. Oba pošteno oddelava svoj delavnik, pozno
Ponedeljkovo dopoldne je kot vedno delovno. Le za čas »malice« si privoščiva kratek in hiter sprehod do ribiškega pomola. Sciacca se namreč ponaša s peto največjo ribiško floto na Sardiniji in dolgo tradicijo predelave
Dan je namenjen delu, a najdeva čas tudi za potep po tem zdraviliškem mestu. Sciacca je bila namreč od pradavnine termalno kopališče, v mestu in okolici je polno toplih vrelcev z žvepleno vodo. V
Noč je bila mirna, moteč je bil le stalen cvileč zvok iz bližnje čistilne naprave in tudi komarjev je bilo kar nekaj…tudi to sidrišče ni bogve kaj. A pravi šok doživiva, ko z dingijem
Zjutraj jadrava naprej ob zahodni obali Sicilije, ki je nizka, morje pa tudi 600 m od obale nima več kot 4-5 m. Za opoldanski postanek in kopanje izbereva sidrišče pred rtom Granitola, a je
Zjutraj so na vrsti nujni nakupi in Trapani zapustiva po kosilu. Seveda je tudi ob izplutju iz luke potreben enak manever kot ob vplutju – javiti se morava po radiu in povedati, kam plujeva. Počasi odjadrava
Danes se poslovita Janja in Maja, z rent a car-jem odpeljeta nazaj v Catanio in nato z letalom domov. Sledi to, čemur se menda reče pravi tehnični postanek: pranje, čiščenje, manjša popravila, obnova zalog.
Še zadnje dopoldne na barki za Janjo in Majo, ki ga izkoristimo za plavanje in dobro kosilo – špagete v vongolami. Zgodaj popoldne v prijaznem SZ odjadramo do Trapanija, nekaj težav nam povzroča le
Jutro je bilo namenjeno čestitkam Janji za njen rojstni dan in običajni rituali so trajali nekaj dlje. Z Levanza se preselimo na drugi Egadski otok, Favignano. Malo iz firbca, malo zato, ker nam bo
Jutranje rituale zmotijo klici z ribiške barke, ki vleče za seboj še eno barko…skiper s sosednje barke, ki zna angleško, Andreju razloži, da so ribiči zapletli lastno mrežo na propelo. Andrej hitro natakne plavutke