Marina di Ragusa – Portopalo, 39, 4 nm, 5.julij 2020

Včeraj sva na recepciji napovedala najin zgodnji odhod iz marin, zaradi premikajočih se sipin pred valobranom je tako vplutje kot izplutje iz marin treba napovedati in po varni poti te vodi marinero. A Andrej je šel navsezgodaj sam najprej pogledati valove, včeraj zvečer so se namreč iz odprtega morja pripodili precej visoki valovi mrtvega morja, ki so se lomili prav na sipinah ob izhodu iz marine… Danes so bili nižji in ob pol osmih sva ob spremstvu marinerota končno izplula. Po prvi uri plovbe z motorjem in genovo se je dvignil prav prijazni jugozahodnik z močjo tam okoli 15 vozlov in pojanje ob jugovzhodnem rtu Sicilije je bilo prav prijetno. No ja, nisva več usklajeni team iz časov najinega regatnega jadranja. Predvsem meni se pozna slabša kondicija in ko je potrebno potegniti škotino me malo zmanjka. A v dveh mesecih bo šlo le na bolje ! Na naj južnejši točki najinega jadranja po Sredozemlju – ob rtu Isla deli Corenti – tudi skrajnem JV rtu Sicilije –  sva obrnila proti severu in po dobrih treh miljah zasidrala v zalivu pred mestom Portopalo. Zadnjih nekaj milj se je sonce skrilo za oblake in je grozila ploha, a po »kočerji« se je razjasnilo. Končno noč na sidru z vsem, kar sodi zraven !