Torek, 11.9.2018, Scogliti

Do napovedanega prihoda v zadnjo marino imava časa dovolj, zato bova danes tu. Na kopno se odpraviva že zjutraj in mestece prijetno preseneti. Ponovno sva v satelitu – mestnem kopališču večjega kraja na kopnem – tokrat mesta Vittoria, oddaljenega dobrih 10 km. Plaže so lepo urejene, pokrite s sipinami iz zelo lepega zlatega peska, številni hoteli in lokali so še vedno odprti, gostov ni veliko.

Kraj nima vidnega starega jedra, najstarejše hiše so iz začetka prejšnjega stoletja. Je predsvem ribiška vasica in pristanišče, domačini se ukvarjajo z vinogradništvom in soljenjem rib in zdaj seveda s turizmom. Mala vas je bila tudi prizorišče anglo-ameriškega pristanka 9. in 10. julija 1943 (pristanek na Siciliji), del operacije Husky. Ima zanimivo cerkev – posvečeno Santa Maria di Portosalva, ki je bila zgrajena šele leta 1937 in je darilo papeža Pija XI. Zelo lep in precej drugačen je glavni oltar – priprošnja ribičev in mornarjev.

Imajo tudi veliko in zanimivo ribiško tržnico – deluje vsako popoldne in ribiči postavijo na ogled svoj ulov. Kljub veliki ponudbo rib in škampov se za nakup nisva odločila. Rib ne poznava, škampov pa se mi ne da več pripravljati – raje sva zavila v eno od gostiln ob obali.

S kopnega sva si ogledala tudi njihovo marino oz. Club Nautico. Lepo je urejena , a na privezih so ali katamarani ali pa manjše jadrnice in motornjače. Ni globine žal. Je pa težko razumeti, kako to, da ob nedvomno velikih denarjih za valobrane, ni bilo še denarja za poglobitev luke. Kdo bi vedel ?