Sobota, 14. julij 2018, Palau – Portovechio, 32,5 nm
Sidro dvignemo ob 8. uri in se napotimo po že znani poti proti severu. Piha prijazen vzhodnik s 15 do 16 vozli, imamo prijetno jadranje. Po prehodu skozi kanal Sv. Bonifacija spustimo italijansko in sardinijsko zastavo in ju zamenjamo s francosko ter korzijsko, skiper to čast poseli s svojim najmlajšim mornarjem Klemenom. Prvotni načrt je bil, da se za čas kosila ustavimo na prvem francoskem otoku Cavallo, a ga potem opustimo. Morali bi zložiti jadra in med številnimi čermi odmotorirati do sidrišča. A nam se po dolgem postu tako jadra… no ja, pomemben argument je bil tudi čas prihoda, Klemen navija za ogled polfinalne tekme na SP v nogometu…
Zgodaj popoldne tako prijadramo do dolgega zaliva Porta Vechio in poiščemo mesto za sidranje čim bližje pomolu marine, Klemen in Dušan se z dingijem takoj po kosilu odpravita na ogled tekme med Anglijo in Belgijo.
Zvečer se v mesto odpravi komletna posadka. Po dolgem času nam prija sprehod po srednjeveškem mestecu, polnem turistov – a danes tudi domačinov, saj je francoski državni praznik, obeta se velika fešta. Na obali se počasi res nabere zelo veliko, imajo oder z njihovo lokalno glasbo….očitno bo tudi velik ognjemet, saj je vsepovsod veliko policije in gasilcev. Ker imava slabe izkušnje s takimi ognjemeti, se odločimo, da ga bomo gledali z barke. In res – ploščad, s katere so izstreljevali rakete, je od naše barke oddaljena le 200 m. A se je vse dobro končalo, tokrat na barko ni padla najmanjša iskrica, ognjemet pa je bil dolg in veličasten.
