Petek, 6. julij 2018, marina Del Ponte, La Madallena

Veter je že ponoči navijal s sunki preko 30 vozlov, ob tem pa še obrnil za 15 stopinj proti jugu, tako da naš privez ni bil več tako dober. Ponovno preverimo bokobrane in se odpravimo peš čez most in nasip do znamenite Case Garibaldi na Capreri. Prvič so oba otoka povezali v začetku prejšnjega stoletja, pred 10 leti pa so tako most kot nasip temeljito obnovili, saj je bilo tu načrtovano srečanje G7. A zgodil se je potres, most je zdržal, nasip pa jo je slabše odnesel. Srečanja G7 ni bilo, narejeno pa so le za silo popravili….

Garibaldijev spominski center je nekaj, kar mora vsak Italijan obiskati vsaj enkrat v življenju. Mi smo si ogledali njegovo hišo in grobnico ter družinsko pokopališče, vojaški muzej na vrhu otoka p pustili za drugič. Zgodba o tem očetu moderne Italije je res neverjetna, vodička v muzeju jo z navdušenjem pripoveduje. Muzej je lepo urejen in poln originalnih predmetov, konec koncev je v tej hiši do leta 1959 živela njegova najmlajša hči. Vsekakor vredno in denarja za vstopnico !

Na barko smo se vrnili ravno pravi čas, veter je il vse močnejši, najmočnejši izmerjeni reful je imel 43 vozlov. K sreči je privetrno od nas privezana večja motornjača, ki nam nudi vsaj nekaj več zaščite. Potem pa se kar naenkrat zasliši glasen pok – počil je karabin, ki je povezoval krmno vrv te barke s pontonom. Andrej hitro obvesti šefa marine in v 10 minutah so ponovno trdno privezali plovilo, tokrat dober meter stran od nas.

Zvečer smo se v mesto odpravili z lokalnim avtobusom, kjer je Dušan častil večerjo, ogledali smo si tudi nogometno tekmo Brazilija – Belgija. Mestni privez je bil zelo poln, očitno so se v zavetje pred močnim vetrov umaknile številne barke, ki so ta hip v tem otočju. La Madallena je zelo prijetno mestece, polno lepo urejenih lokalov in trgovinic. Z nekaj truda smo našli Garibaldijev obelisk in stari center s cerkvijo, v občinski stavbi so imeli razstavo in prikaz izdelave starega tekstila in njihovih narodnih noš. Starega mestnega jedra ni videti, je pa veliko napol praznih vojaških stavb – do leta 2008 sta bila La Madallena in sosednji San Stefano namreč Nato in italijanska mornariška vojaška baza. Danes mesto živi od turizma in ima s skoraj 15.000 prebivalcev.