Petek, 29.6.2018 , Porto Brandinchi, sidro

Za danes je bil načrtovan je krajši premik na naslednje sidrišče na nasprotni strani rta Capo Coda Cavallo. A po jutranjem plavanju v prelepi (že smaragdno zeleni ) morski vodi se odločiva, da bova dan preživela kar tu. Dopoldne preživiva na računalnikih, proti večeri pa se odločiva za potem po kopnem. Pomožni motor zdaj vžge od prve, sestop na peščeni plaži je bil tudi zelo enostaven. Ugotoviva, da sidrava pred zasebno plažo, ki pripada lepo urejenemu apartmajskemu naselju – sprehod skozenj na drugo stran zaliva je bil čista poezija.

Opazujeva lepo urejene vrtove, skrbno obrezane žive meje iz oleandrov in bugenvilej, sem in tja se najde tudi kakšen orjaški fikus…spet nekaj za mojo vrtnarsko dušico. Čeprav je naselje zaprtega tipa , naju v lokalu ob restavraciji prijazno postrežejo – nad izjemno nizkimi cenami sva milo rečeno presenečena…. Seveda je bilo treba pokukati tudi na drugo stran zaliva , plača je tudi tam zelo lepa in sidrišče očitno tudi dobro drži, saj je bilo jadrnic kar nekaj. A na »najini strani« je lepše in to spoznanje prija. Podava se še proti vrhu rta Capo Coda Cavallo, a je bilo sonce še vedno prehudo, zato se vrneva na najino obalo in nabirava kondicijo in korake še z dolgim večernim sprehodom po mivki. Sledi prijazen večer ob kozarčku rujnega v kokpitu ter opazovanje sončnega zahoda ter seveda sosednjih jadrnic. Kot običajno na sidrišču ostanejo samo jadrnice, motoristi se vedno odpravijo v marine….