Cagliari -Villasimius, sobota, 16. junij 2018

Izplula sva s pomočjo prijaznih sosedov – švedskega para, ki sta prav tako prezimila v tej marini in se podajata proti Grčiji ter ob izdatni pomoči marinerotov na njihovem pristaniškem čolnu. Vetra je bilo sicer res 10 vozlov v klun, a barka kljub 2000 obratom ne gre nikamor, krmilo je slabo odzivno, občutek imava, kot da voziva nekaj težjega na kobilici. Marineroti gledajo za nama in ne rečejo nič… kaj zdaj ? Odpeljeva se okoli velikega valobrana in zasidrava, Andrej se seveda tako potopi pod barko. Imel je kaj videti, krmilo je bilo več kot 10 cm na debelo obloženo s klapavicami, ki jih je polno tudi na obeh straneh trupa. Kobilica je sicer čista, a tudi na bulpu je velik omot teh školjk. Na hitro zmontirava veliki špohtelj na star drog od čaklje in Andrej se loti dela. K sreči so šle školjke dokaj lahko stran z barke in po dobri uri dela mu je uspelo odstraniti cca 80 % obloge – po hitri oceni jih je odpadlo nekaj sto kil !!! Do konca premražen in utrujen  se vrne na barko, najino prvo kosilo sva tako imela kar tu, za pristaniškim valobranom.

Ob pol treh dvigneva sidro in razvijva genovo, Altopo gre preko 5 vozlov, kar je v danih razmerah super ! Do današnjega cilja, sidrišča pred marino Villamisius, imava slabih 20 milj. Veter  počasi ugaša in zapoje motor, do običajne hitrosti mu manjka še cel vozel – barko bo potrebno še očistiti. Na znanem sidrišču je precej svela, a za premik na nasprotno stran rta je prepozno. Andrej priveže na oba boka plovni sidru in s tem ublaži rolanje barke. Dogodkov in stresa poln prvi dan letošnjega jadranja je hvala bogu za nama.