Motril- Punta de la Mona, Marina del Este- Almuñécar, 5. junij 2017,12 NM

Noč sem jaz prespala kot angelček, Andrej pa jo je preživel napol buden. Sidro je sicer trdno držalo, a veter je ponoči dvakrat spremenil smer in jakost…in spanca za skiperja seveda ni bilo. Poleg tega ga je skrbela antena, ki se je na vrhu jambora držala le za las… tako je bilo vsaj videti od spodaj. Takoj po zajtrku sva odsidrala in se odpravila nazaj v luko Motril na privez Guardie Costere. Privezala sva ob bok in se nemudoma lotila dela: Andrej v svoj znameniti čiček, jaz pa za vinč. In sem ga odvinčala na vrh jambora, kolikokrat v zadnjih dveh letih že to ? Ne spomnim se ! Vmes sem mu po dvižnici genakeja še dvakrat poslala v višave ustrezne ključe in na koncu le dočakala ukaz od zgoraj: »zdaj me pa lepo počasi spusti«. In sem ga seveda, lepo počasi, kot se spodobi. Ker moj skiper že ni kot tisti nadutež, ki ga je partnerka ob taki priliki zanalašč pustila bingljati na vrhu jambora, dokler se ji ni opravičil za vse hudo za dve leti nazaj.

Jadranje naprej proti zahodu ni bilo prijetno. Vetra je bilo komaj kaj, svela pa zato toliko več. In ko je opoldne potihnil še tisti mali vetrič, ki je za silo polnil najina jadra, sva hitro sprejela odločitev – greva na prvi spodobni privez. Izbrala sva Marino del Este – Almuñécar v kraju Punta de la Mona. Majhna, a izjemno lepo urejena marina, vse hiše snežno bele, takoj za privezi ulica polna lokalov, prijetna glasba iz njih zvečer, ko to pišem. Dobra večerja, pred tem pa dolg sprehod ! To je to ! Internet brez posebnih doplačil, sanitarije urejene kot v hotelu s petimi zvezdicami, prijetni ljudje, ki prepevajo in se veselijo. Saj res , tudi midva sva na počitnicah ! Klub temu , da delava in je bil danes ponedeljek in je bilo potrebno oddelati potrebne urice ob računalniku….