Mallorca, Porto Cristo – Cala Mitjana, 26. avgust 2016

V Portu Cristo sva preživela še celo dopoldne. Andrej je urejal zaplet z menjavo plinskih bomb. Imela sva napreč dve prazni 3 litrski jeklenki, tretja je bila v uporabi. Španci ne polnijo bomb, naših oranžnih pa ne sprejemajo. Ni nama preostalo drugega, kot da kupiva novo , njihovo modro. K sreči so ventili enaki. Je pa cena v tem procesu pogajanja , preverjanja velikosti in ventilov trikrat padla , iz začetnih 66 na končnih 48 eur ! Jaz sem v tem času končno odkrila pralnico za tranzitne goste. Za 12 kg perila so potrebovali tri ure, pranje in sušenje je stalo 19 eur.

Iz marine sva se odpravila po kosilu in po kavici v bližnjem baru, potem , ko so nama res izjemno prijazni marineroti dali vedeti, da bi zdaj pa res bil že čas…. Najin današlji cilj, uvala Cala Mijana je namreč oddaljen le 11 milj. Že po sliki v peljarju sva pričakovala lep zaliv, moral bi biti nekaj podobnega kot nam vsem tako draga Krivica na Velem Lošinju. A ko sva prišla tja, nama je vzelo sapo. Na tako lepem sidrišču še nisva bila ! Ozek vhod nato pa levo in desno mala stranska zaliva, desni se končuje s smaragdno zelenim morjem in prelepo belo plažico. Vse okrog zaliva pa zelena trava, potke in klopi za posedanje, prelep park in dva vrtnarja, ki očitno zalivata…tedaj šele sva opazila na vrhu pečine vilo in okoli in okoli zaliva diskretne napise, da gre za zasebno posest. Je pa sidranje dovoljeno in dostop do plaže je navadnim smrtnikom dopuščen po ozki potki, z obeh stranek sevad skrbno zagrajeni.

V zalivu je bilo kar nekaj motornih čolnov in ena jadrnica, privezana z vrvjo na obalo. Zasidrala sva ib njen in se dodatno privezala na isto bitvo, zabetonirano v skalo. Motornjaki so kot običajno malo po peti uri odšli, kasno zvečer je prišla še ena jadrnica, noč in jutro smo preživeli v nebeškem miru in lepoti. Prelepo !

Dodaj odgovor