Isola di Ponza – Porto Corallo Sardinija , 29. in 30. julij 2016

Sidro sva dvignila ob 5.20 , skiper je kljub dobri vremenski napovedi slabo spal. Odplujeva z malo SZ v polkrmo, kasneje še ta ugasne. Kurz sva nastavila na JV rt Sardinije, saj računava, da bo kasneje več juga in naju bo ponesel bolj zahodno. V nastavljenem kurzu imava do Sardinije 175 milj.

Malo pred 8.uro zjutraj srečava kontejnersko ladjo, ki pluje proti Messini in čez dve uri še jadrnico, ki pluje na vzhod, verjetno s Sardinije. In to je bilo za naslednjih 30 ur tudi vse! Še avionov ni bilo videti!

Ure minevajo v popolni osami in neverjetnem brezvetrju. Morje kot olje, vsenaokrog pa čarobna vročinska meglica, kot bi bil v nekem čudnem pravljičnem okolju. Le penta melje in melje, in na GPS-u se razdalja do cilja počasi zmanjšuje. Kljub novi (in dobri ) senci v kokpitu polivava tla z morjem, ker je sicer prevroče.

Po večerji se razporediva v straže, jaz do 22. ure, Andrej potem do dveh ponoči in jaz od dveh do šestih, ko spet Andrej prevzame krmilo. Zgodilo se ni čisto nič.

Po 7.uri zjutraj pa se veter le dvigne na 5-6 vozlov, razvijeva genovo in kmalu se za na obzorju da razbrati klife sardinijske obale. Do tam je še 40 milj. Veter se je kasneje okrepil na 7-8 vozlov in v najin cilj, marino Porto Corallo, sva prav spodobno prijadrala.

To je bilo drugo, veliko prečenje samo v dvojini. Za 179 milj sva potrebovala 35,6 ur nepretrganega jadranja.