Isola di Ponza, 28. julij 2016
Vzela sva si prost dan, v glavnem zato, ker je bilo treba preživeti dopoldne za računalnikom, pa da bo tokrat za ogled otoka več časa.
Pondski otoki so res nekaj posebnega ! Strmi klifi posebnih barv, prevladuje bela barva plovca, ki se ji pridružujejo različni odtenki rdeče rjavih vulkanskih kamnin. Sidrišč je kar nekaj, praviloma pred snežno belimi plažami spet zelo bele mivke (zdrobljenega plovca), morje čisto in ob obali smargdno zeleno. Ob vsem tem koloritu pa mestece Ponza z belimi, rumenimi in oranžnimi hišami! Za italijanske razmere je zelo čisto. Prehodila sva ga vzdolž in počez, ozke ulice in stopnišča spominjajo na grški Mikonos. Poiskala sva mesto, kjer so stale znamenite rimske vile in bila malce presenečena. Skromen napis in zaklenjena ograja, znotraj pa ruševine na terasah, kjer je zapuščen vinograd ! In to na znamenitem prizorišču letnih rezidenc rimskih imperatorjev, kamor so v izgnanstvo pošiljali cesarice in od koder se je nekajkrat pisala zgodovina cesarstva! Tu očitno arheologi nimajo prav veliko besede! Ponovno zelo prijazni domačini, ob obali celo dežurajo in številnim jadralcem na sidriščih za malo napitnino pomagajo pri privezu čolnov. V ribarnicah pa prva paša za oči, morje je tu očitno bogato z ribami.
