Acciarola – Capri, 25. julij 2016
Tudi jutranji nakupi v tem mestecu so bili prijetni in uspešni, res ga toplo priporočava ! Prijazni trgovci, mesar, ki ti nakupljeno vakumira….
Proti Capriju sva odjadrala malo pred deseto, do sidrišča na južni strani otoka je dobrih 42 milj. Vetra ni bilo, je pa Meteo zato za popoldne napovedal nevihto. In res , malo po peti, ko sva imela do Caprija le še 6 milj, potegne veter , se pooblači in videti je bilo, da je vse pripravljeno za pošteno nevihto. Tudi mi trije smo se pripravili nanjo, midva v reševalne jopiče, na Altopu pa okna zaprta , čoln trdno privezan….vetra je bilo okoli 15 vozlov in mi direktno pod oblak. Takšno grozeče stanje traja kakšne pol ure, potem pa se izlije dež malo bolj vstran, direktno nad Amalfijem.
Ko se že pripravljava na vplutje sidrišče, se nama desno zadaj kar naenkrat pojavi res velik »likalnik« in gre naravnost na Altopo. Trenutek mrtve tišine, opazujeva ali bo spremenil kurz. Nič ! Ko je bil le še kakšnih 20m pred nama končno spremeni kurz in odvije mimo naju. Resen preizkus živcev in smisla za humor! Naju je res opazil zadnji trenutek ali pa je manever izpeljal avtopilot in radar…
Sidro sva vrgla na globini 20 m, sidrišče je bilo zelo polno. Toliko luksuznih velikih jaht težko vidiš kje na kupu ! Je pa bilo jadrnic tudi kar nekaj, v levem delu na bojah manjša skupina, očitno jadrajo skupaj v flotilji. Na desni strani pa mi, pet jadrnic od vsepovsod. Vse okrog pa velike motornjače, ki so nas čuvale kot velike kokoši.
Sidrišče je res lepo, voda čista, impozantne stene in na njih presenetljive vile, do kateri je dostop samo peš ali s helikopterjem. A kaj, ko je toliko svela. Guga nas celo noč in pred Andrejem je novo dežurstvo ob sidrnem alarmu.
