Catania , 16. in 17. julij 2016

Ko to pišem, je za nama drugi dan »počitka« na varnem privezu v marini Circolo Nautico N.I.C. . Čakava namreč pošiljko z novim dodatnim rezervoarjem za vodo, ki naj bi jutri prišla s hitro pošto….

Je pa res, da je bil ta mali predah zelo dobrodošel. Posebno zame, saj sem večidel časa za računalnikom in delam »na zalogo«, kot bi se temu lahko reklo.

Včeraj zjutraj sva se poslovila od družine Kastrevc, pospremila sva jih na avtobus za letališče. Catania ima menda tretje največje letališče v Italiji in res, iz kokpita na barki lahko opazujeva vzlete in prilete skoraj nepretrgoma…Zdajle so že varno doma, pogrešala jih bova. Za nami so trije tedni prijetnega jadranja, skupaj smo prepluli 688 milj (Andrejeva statistikaJ). Imeli smo srečo z vremenom, veliko je bilo kopanja in uživaškega jadranja. Nekaj pa tudi zahtevnejših plovov, ko smo bili v reševalnih jopičih in vsi na delu z jadri…. Seveda upava, da se nam kmalu spet pridružijo, saj smo utečena jadralska posadka in nam je skupaj res lepo…

Po prihodu na barko sem se najprej lotila ročnega pranja tritedenske količine perila, ta marina žal nima pralnega stroja na žetone. Lahko bi sicer odnesla perilo v javno pralnico, a od Krfa naprej s tem nimam najboljših izkušenj. Sploh ne vem več, kdaj sem nazadnje prala na roke… takole recimo tri pralne stroje perila…vleklo se je in vleklo.

Današnji dan sva zaključila z večernim sprehodom v center Catanie, prehodila sva skoraj ves korzo. Catania je zanimivo mesto. Precej veliko, ima 600.000 prebivalcev. Ne najbolj čisto, posebno v predelu od pristanišča do centra mesta. Je pa res, da za to mesto velja, da res živi v senci spečega velikana Etne. Številne stavbe so zelo lepe , a na debelo obložene z rjavo sivimi sajami zadnjih izbruhov Etne. Sicer se trudijo, da peskajo saje in dim, a pogosto so na stavbah očiščena samo zgornja nadstropja in pročelja, ki gledajo na ulico. Tudi sicer se vidi, da je imelo to mesto svoje zlate čase v letih pred prvo svetovno vojno, iz teh let namreč izvira večina najbolj eminentnih stavb. Razen cerkev seveda, ki so iz stoletij prej. Ima pa mesto zelo živahni pristanišče, tu pristajajo nekateri znani kruzerji, pa trajekti za Malto, velike tovorne ladje, celo nemško vojaško ladjo, očitno namenjeno na akcije okoli Lampeduze, smo videli. In tržnico tik ob katedrali ( hecno , enako kot v Ljubljani ), na kateri pa ni da ni…pri čemer so tako ribe kot sadje in zelenjava občutno cenejše kot pri nas. Zelo prijetne so tudi njihove male špecerije, ki jih pri nas več ni. Družinske trgovinice, kjer dobiš najosnovnejša živila, od vsake stvari le po eno oz. tisto, kar oni dobavljajo in menijo, da je najbolje.